Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spomin talcem v Dvoru pri Polhovem gradcu |
. |
Na steni gasilskega doma v Dvoru |
V letih 1942-1943 Za svobodo in lepšo bodočnost vseh ljudi je darovalo svoja življenja 32 talcev ustreljenih na Sovovem griču in v Dolenji vasi - Prosci Slava jim |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 30.7.2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Dobrova - Polhov Gradec |
1983 BABNA GORA, 72/1 |
|
Casoli, fašistično koncentracijsko taborišče Casoli (CH), Italija |
Koncentracijska taborišča v fašističnem okolju označujejo prostor, omejen znotraj perimetra, znotraj katerega so različne kategorije zapornikov ločene v že obstoječih ali novih strukturah. To so skoraj vedno enospolna področja, tj. moška ali ženska, in redko mešana. Kraji proste internacije so občine prisilnega prebivališča za internirance, ki se lahko ponovno združijo s svojo družinsko enoto. Očitno je, da so pogoji "internacije" v fašističnem koncentracijskem taborišču bolj neugodni in kruti kot drugi: promiskuiteta, omejena svoboda gibanja, togi predpisi, ločitev od družinskega jedra, nadzor, kazni, prepovedi dela, omejena komunikacija itd. Izhajajoč iz teh premislekov, je bilo taborišče Casoli zaradi svoje strukture in funkcije koncentracijsko taborišče za internirane (skrajšano "fašistično taborišče"). Odločitev za postavitev tabora v Casoliju je bila odvisna tudi od geografske lege. V poročilu inšpektorja javne varnosti Roberta Falconeja z dne 27. aprila 1940 beremo :
"Najnevarnejše skupine internirancev ali zaprtih oseb se lahko po možnosti pošljejo v občini Casoli in Lama dei Peligni, ki se nahajata v goratem območju province, daleč od najpomembnejših komunikacijskih poti in državne železniške proge." Fašistično taborišče Casoli je imelo dve različni obdobji internacije zaradi dveh različnih kategorij internirancev. Imamo prvo "judovsko" obdobje taborišča, ki sega od 9. julija 1940, datuma vstopa prve skupine 51 tujih Judov iz tržaškega zapora, do 3. maja 1942, datuma vstopa skupine političnih internirancev, antifašistov, "nekdanjih Jugoslovanov", premeščenih iz koncentracijskega taborišča Corropoli (pokrajina Teramo). Vse Jude iz taborišča Casoli so premestili v taborišče Campagna v provinci Salerno. Ta druga faza je trajala do 2. februarja 1944, datuma, ki je zabeležen v dokumentu, ki še vedno potrjuje prisotnost 18 slovanskih internirancev, kar priča o dejstvu, da je taborišče še naprej delovalo kljub premirju 8. septembra 1943. Med letoma 1940 in 1944 je skozi taborišče Casoli šlo skupno 218 internirancev: 108 tujih Judov, večinoma Avstrijcev, Nemcev, Poljakov in Madžarov, ter 110 "nekdanjih Jugoslovanov", večinoma Hrvatov in Slovencev, "Julijanov, ki govorijo slovensko in/ali hrvaško". Vir: campofascisti.it
|
Via Giuseppe Borelli 14, Casoli |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 4.4.2023 nedokončano |
4.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Muzej |
Italija, Casoli, |
— |
|
Ledine, Spomin žrtvam |
.Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 253. |
Pokopališče ob cerkvi
Hiša v bližini: Ledine 15 |
PADLIM V NOB BORCI NOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 12.11. 2017, foto M. Hladnik 19. 6. 2018 |
— |
— |
M. Kermavnar, 30.10.2022, napis na spomeniku |
Kamnit spomenik in več marmornih plošč |
Idrija |
K. o. 2359 Ledine, parc. št. 896/18
|
|
PRESERJE, kraj. pokopališče - skupni grob padlim v NOB |
EŠD:11737 Nad pravokotno grobno površino 1.30 x 2,00 m, prekrito z granitnima ploščama, stoji nagrobnik iz granita, velikosti 95 x 110 x 10 cm, z vklesanimi imeni in besedilom 13 znanih in 9 neznanih partizanov, padlih v letih 1941 - 1945. Grobišče je bilo urejeno 22.julija 1981. |
Preserje pod Krimom, krajevno pokopališče. Grobišče je na vzhodni strani, zadaj za cerkvijo, predzadna vrsta. |
PADLI BORCI NOV. IN ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA 1941 - 1945 HLADNIK ANTON, 1913 - 1942 NAGODE IGNACIJ, 1914 - 1942 OGRIN CIRIL, 1920 - 1942 PLEŠKO IVAN, 1902 - 1942 GRADIŠNIK ANTON, 1916 - 1943 ŽAGAR FRANC, 1913 - 1943 BORŠTNIK ANTON, 1918 - 1943 MIHELIČ ANTON, 1916 - 1943 VERBIČ MARIJA, 1891 - 1943 GRČA MARIJA, 1926 - 1943 ANDREJEVIČ IVAN, 1920 - 1944 PURKART MATIJA, 1923 - 1944 SOSIČ PAVEL, 1924 - 1944 IN DEVET NEZNANIH PARTIZANOV ZVEZA BORCEV NOV. 22. JULIJ 1981 PODPEČ PRESERJE |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 25. 4. 2018. |
— |
— |
— |
grob z nagrobnikom, memorialna dediščina |
Brezovica |
k.o.1705 - Preserje, parc. št. 17/2 |
|
Miha Remec |
— |
Ob PST, lahko dostopa vsak. |
TOD MIMO JE HODIL MIHA REMEC PESNIK IN PISATELJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mojca Župančič |
18.6.2022. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec. |
Ljubljana |
Trnovsko predmestje, 393/50 |
|
Družina Saje |
Na nagrobniku Sajetovih je (bila) rdeča zvezda, ki je očitno odstranjena, saj se še vidi mesto pritrditve. |
Pokopališče Žale Ljubljana, nasproti Tomačevske ceste 9. Žale [A]: oddelek [zida], vrsta [L2], grob [39]. |
[rdeča zvezda] SAJE ANA 1889-1962 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mojca Župančič, 13. 5. 2022 |
13.5.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 23.1.2023, po opozorilu Mojce Luštrek, da na fotografiji Daniela Divjaka na nagrobniku Sajetovih ni zvezde, dodajam Divjakovo fotografijo, ki je nastala 10.12.2022, torej kasneje kot fotografija Mojce Zupančič (21.9. 2021). M. Luštrek je 3. 10. 2022 še fotografirala zvezdo na nagrobniku. |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
— |
|
Alojz Rabič |
Plošča na kraju, kjer je ob neuspelem napadu na nemško postojanko 16.12.1941 padel prvoborec Alojz Rabič.
»Po napadu fašističnih sil na nekdanjo Jugoslavijo so 9. aprila 1941 italijanske enote zasedle tudi vasi Dovje in Mojstrano. Postavile so graničarske postaje in naseljevale svoje ljudi. Po odhodu italijanske vojske so se ljudje oddahnili, a ne za dolgo, saj so namesto njih prišli Nemci. Ti so izgnali nekaj pomembnih ljudi in začeli izvajati aretacije od Rateč do Mojstrane. Krajani so čutili gorje, ki se je zgrnilo nadnje, a poti iz nesreče niso videli. Rešitev jim je ponudil zavedni Slovenec Jaka Rabič z Dovjega s svojimi najožjimi sodelavci. Srečal se je s prijatelji izpred vojnih let, zbral zavedne krajane in na Dovjem ustanovil Osvobodilno fronto. Zbiral je denar in blago za bližajoči se vojaški upor, organiziral je sabotaže. Krajani so se pripravljali na upor, a Jaka je zaradi varnosti odšel v Cankarjev bataljon. Priprave za upor v kraju, ki je bil določen za 16. december, so potekale v največji tajnosti. Zbirati so se začeli prvi uporniki na Dovjem in se razdelili v skupine. Načrt upora je bil razorožiti orožniško posadko na Dovjem in posadko graničarske skupine na Velikem bregu v Mojstrani. Akcijo so začeli v večernih urah, vse je potekalo po načrtu. Razorožili so orožnike na Dovjem, pridobili nekaj orožja. Po tej zmagi so uporniki pot nadaljevali v Mojstrano na Veliki breg in napadli graničarsko vojašnico. Izbruhnil je boj in padel je prvi borec, Alojz Rabič z Dovjega, star šele 25 let. To je bil Jakov brat. Takrat se je kraj ovil v črnino.« Sonja Mirtič, Ne pozabimo preteklosti! /V metežu zgodovine Dovje – Mojstrana/, Svobodna beseda, Letnik 8, št. 75, januar 2022, str. 6 (Elektronski vir: Svobodna beseda, januar 2022,6 Dostop: 29. 6. 2024). |
Cesta Alojza Rabiča 31, Mojstrana, v zahodnem delu vasi. |
Na tem mestu je padel 16. 12. 1941 prvoborec |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. 6. 2017 |
3.7.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 3.7. 2024, dopolnil Opis po predlogi Zdenke Primožič. |
Spominska plošča |
Kranjska Gora |
2171 DOVJE, 1375/30 |
|
Gasilcem, Hrušica |
Marmornata okrogla spominska plošča z vrisano peterokrako zvezdo, obkroženo z reliefom lovorovega venca. Na zvezdi so izpisana imena desetih padlih borcev gasilcev in žrtev fašističnega nasilja 1941-1945, s fotografijami na emajlu. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 201. EŠD 24578 |
Na fasadi gasilskega doma, Hrušica 13. |
[zvezda]
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15. 4. 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Jesenice |
2172 HRUŠICA, 14/2 |
|
Predoslje - Spominska plošča Jožetu Sajovicu |
OPIS SPOMENIKA: Je bil vzidan v hišo v Predosljah št. 67. To hišo je podrl že pokojni nečak tov. Sajovic Jožeta in takrat je izginilo tudi partizansko obeležje, ki je zavedeno kot kulturna dediščina. OPIS DOGODKA: Jože Sajovic, rojen 20. marca 1908, Cvekov iz Predoselj, se je že več let pred izbruhom vojne vključil v delavsko mezdno gibanje. Takoj po vdoru okupatorja je postal eden najbolj predanih aktivistov in organizatorjev OF. V Predosljah. Bil je sekretar prvega odbora OF v tem kraju. V domači vasi pa se je našel izdajalec in v decembru 1943 so Cvekovega Jožo aretirali gestapovci ter ga odpeljali v Begunje. Sajovica so ustrelili kot talca pri Šenčurju 24. januarja 1944. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 153. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 232. EŠD: 14696 |
Spomenik je bil kot spomeniška dediščina zaveden pri zavodu za varovanje kulturne dediščine Slovenije OE Kranj in bo sprožen postopek za ponovno umestitev, ker je bil nezakonito odstranjen s podrtjem hiše na kateri je bil vzidan in danes je na tem mestu garažni nadstrešek. slika 2,3 tu je možno namestiti spomenik. Zato ogled spomeniškega obeležja Predoslje 67 ni možen.
Opomba: Naknadno, to je 30. marca 2015, me je tajnik ZB NOB Predoslje-Britof obvestil, da je bronasta kovinska plošča deponirana v Gorenjskem muzeju!!
|
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL IN DELAL TOV. SAJOVIC JOŽE ORGANIZATOR NOG IN PRVI SEKRETAR OF V TEM KRAJU 21. 1. 1944 JE BIL KOT TALEC USTRELJEN V ŠENČURJU SLAVA MU! |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Srečko Frelih, marc 2016 |
— |
— |
— |
Kovinska plošča, bronasta litina 59 cm x 44 cm |
Kranj |
— |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.28 |
Vrstni red stebrov je spremenjen, ker se je steber prvotno nahajal na območju današnje Aleje |
Pri sedežu LPP ob Cesti ljubljanske brigade |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV MANUFAKTURA (brez napisa) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 06.10.2018
19.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
19.8.2021. 00:00 |
— |
19.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Betonski steber |
Ljubljana |
K.o.: 1739 - ZGORNJA ŠIŠKA, št.parc.: 223/11
|
|
Začetek vstaje na Gorenjskem |
Skala z napisom na kraju, kjer je bila 20. 7. 1941 konferenca vojno-revolucionarnih komitejev in sprejet sklep o začetku vstaje na Gorenjskem. Pripravil in vodil jo je Stane Žagar. Postavilo 1962 Okrajni odbor Združenja zveze borcev NOB Kranj. Viri:
V aprilu 2017 je bil spomenik obnovljen. |
437127.75, 128779.63 oz. 46°18'0.67" 14°10'44.57", nadm. višina 1021 m.
oziroma N 46° 18' 00'' E 14° 10' 44''
Spomenik je bilo zaradi pomanjkljivega opisa težko najti. Pot do njega: 1. Iz Kamne Gorice skozi kamnolom do konca gozdne ceste mimo Race (820 m), od tod gre naprej en kolovoz vodoravno, drugi se vzpenja do zgornjega roba kamnoloma (tam je spomenik ID 2), mi pa izberemo najbolj levo pot, star kolovoz, ki vodi strmo v breg in proti desni (na njej se držimo desne). Na okrog 1000 m se pot izravna in se potem zložno vzpenja po pobočju Plazov proti krmišču pod Malim Gregorjevcem. Postaja tudi vedno slabše vidna. Približno 400 m od izravnave oz. rumenega mejnika na levi pridemo do spomenika levo ob poti. 2. Od planinskega doma na Vodicah se že po 50 m od ceste odcepi navzdol markirana pot, ki čez 800 m pripelje do gozdne ceste, ki pripelje od Malega Gregorjevca. Po njej levo 50 m in potem desno po kolovozu do roba planote. Z roba se je treba spustiti kakih 50 m do prečne poti iz dostopa št. 1 in po njej levo do spomenika. |
20. VII. 1941 JE BIL NA TEM MESTU SPREJET SKLEP ZA ZAČETEK VSTAJE NA GORENJSKEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik 2. 5. 2017 |
— |
— |
— |
Napis na kamnu |
Radovljica |
K. o. 2163 Kamna Gorica, parc. št. 526/1 |
|
Koncentracijsko taborišče Lama dei Pelegni, Chieti, Italija |
Koncentracijska taborišča v fašističnem okolju označujejo prostor, omejen znotraj perimetra, znotraj katerega so različne kategorije zapornikov ločene v že obstoječih ali novih strukturah. To so skoraj vedno enospolna področja, tj. moška ali ženska, in redko mešana. Kraji proste internacije so občine prisilnega prebivališča za internirance, ki se lahko ponovno združijo s svojo družinsko enoto. Očitno je, da so pogoji "internacije" v fašističnem koncentracijskem taborišču bolj neugodni in kruti kot drugi: promiskuiteta, omejena svoboda gibanja, togi predpisi, ločitev od družinskega jedra, nadzor, kazni, prepovedi dela, omejena komunikacija itd. Izhajajoč iz teh premislekov, je bilo taborišče Casoli zaradi svoje strukture in funkcije koncentracijsko taborišče za internirane (skrajšano "fašistično taborišče"). Odločitev za postavitev tabora v Casoliju je bila odvisna tudi od geografske lege. V poročilu inšpektorja javne varnosti Roberta Falconeja z dne 27. aprila 1940 beremo :
"Najnevarnejše skupine internirancev ali zaprtih oseb se lahko po možnosti pošljejo v občini Casoli in Lama dei Peligni, ki se nahajata v goratem območju province, daleč od najpomembnejših komunikacijskih poti in državne železniške proge." Vir: campofascisti.it
Geslo: nedokončano123, taborišča123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak, 1.6.2025 |
1.6.2025. 00:00 |
— |
— |
— |
Lama dei Pelegni, Chiete, Italija |
— |
|
Osrednji spomenik 141 padlim borcem na Ljubnem |
Spomenik pred kulturnim domom obsega spomenik in grobnico. Na spomeniku je vklesanih 141 imen žrtev nasilja z Ljubnega in okolice, ki so padli v borbi, bili ustreljeni kot talci ali umrli v zaporih in koncentracijskih taboriščih ali kako drugače umrli zaradi nacistečnega terorja. V grobnici je pokopanih 43 padlih borcev. Avtor spomenika je arhitekt Dušan Samec.
Geslo: herojgrob123 |
Spomenik stoji nad parkiriščem pred kulturnik domom Ljubno ob Savinji. N: 46 20 39, E: 14 50 15 , 434 m
|
Napis na kostnici poleg glavnega spomenika: TU JE POKOPANIH 35 BORCEV NOV PADLIH V BOJIH PROTI OKUPATORJU 1941 - 1945 MED NJIMI JE NARODNI HEROJ MILKA KERIN POMOČNIK POLITKOMISARJA BATALJONA, PADLA 31.VII.1944 V TEŽKIH BOJIH ZA LJUBNO Spomenik: BORCI PADLI V NOV TALCI IN ŽRTVE NASILJA IZ OBMOČJA LJUBNO:AJNIK FRANČIŠKA,AMBRUŽ ALBIN,AMBRUŽ ANA,AMBRUŽ FRANČIŠKA,AMBRUŽ JOŽEFA,ATELŠEK ALOJZ,ATELŠEK FRANC 1900,ATELŠEK FRANC 1911, ATELŠEK JANEZ,ATELŠEKMAKS,BERGLEZ FRANC 1904,BERGLEZ FRANC 1906,BENDA JANEZ,BREZNIK CIRIL,BREZNIK FRANC,BRUNET FRANC,BRUNET MARTINA,BRUNET MILKO,BRUNET RASTO,BUDNA FRANC,CAJNER FRANC,CAJNER JOŽE,CIREJFRANC,ČERNEVŠEK ANTON,DEŽMAN JANEZ,ERMENC KAREL,FIRŠT ANTON,FIRŠT JANEZ,FLUDERNIK ALOJZ,FLUDERNIK MAKS, GOVEK ANA,HREN KAREL ,HRIBERŠEK ALOJZ,IRNAR FRANC,JAKOB BLAŽ,JAKOB JOŽE,JAKOB MAKS,JANEŽIČ JOŽE,JERAJ FRANC 1914,JERAJ FRANC 1927,JUVAN ALOJZ, JUVAN FRANC,KAKER FRANC,KAKER STANKO,KLADNIK ALOJZ,KLADNIK JAKOB,KOPUŠAR JOŽE, KOPUŠAR MARTIN, KLEMENŠEK ALOJZ,KOLENC FRANC,KOPUŠAR CIRIL,KOPUŠAR FRANC, KOPUŠAR IVAN,KOPUŠAR JANEZ,KLANČNIK KAREL,KLANČNIK TEREZIJA,KOPUŠAR MIRKO, KOPUŠAR STANKO,KOIRNIK ANA,KOVŠAKANTON,KRAMPERŠEK JANEZ,KRANJC JOŽE,KRANJC RAFAEL,KROLNIK MILENA,KRUMPAČNIK STANKO,KUMPREJ MARIJA 1941 - 1945 LAVRIČ JOŽE,MLINER ALOJZ,NATLAČEN FRANC,NATLAČEN MATRIJA,OPERČAN FRANC,PETEK FRANC,PEVEC JOŽE,PIKL KONSTANTIN,PLESEC ALOJZ,PLESEC JANEZ,PLESEC MARIJA,PLESNIK JANKO,PODBREGAR FRANC,PODLESNIK JANEZ 1920, PODLESNIK JANEZ 1927,POLIČNIK MARTIN,PUNGARTNIK FRANC,PUSTOSLEMŠEK JANEZ,PUSTOSLEMŠEK MARTIN,RAMŠAK JANEZ.RIHTER ALOJZ,RIHTER JAKOB.ROBNIK ANTON,ROČNIK JANEZ 1899,ROČNIK JANEZ 1921,ROČNIK JOŽE,ROČNIK MARIJA,SEDMAK JOŽE,SEM CIRIL,SEM FRANC,SEM JAKOB,SEM MARTIN,SEM STANKO,SOLAR JOŽE,STERMECKI DOMINIK,STERMECKI FRANC,STERMECKI IGNAC,STERMECKI JOŽE, ŠEK FRANČIŠKA,ŠPEH FRANC,ŠPENDE ANTON,ŠTIGLIC FRANC, ŠTULER JOŽE,ŠTULER JOŽEFA,ŠTULER MARIJA,ŠUME VALEETER,TERBOVŠEK FRANC,TESOVNIK JOŽE,TIRŠEK ALOJZ,TIRŠEK JOŽE,TOSTOVRŠNIK JANEZ 1899,TOSTOVRŠNIK JANEZ 1899,TOSTOVRŠNIK JANEZ 1927,VALTE FRANC 1913,VALTE FRANC 1922,VERTOT FRANČIŠKA,VISOČNIK MAKS,VRTAČNIK JOŽE,ZAČNIK ALOJZ,ZAGOŽEN FRANC,ZAGOŽEN MARIJA 1891, ZAGOŽEN MARIJA 1922,ZAGOŽEN ROZALIJA,ZALEZNIK ALOJZ 1923,ZALEZNIK ALOJZ 1925,ZALEZNIK FRANC,ZALEZNIK JANEZ,ŽAGER FRANC,ŽEROVNIK JOŽE,KRAMER FRANC,ROČNIK JANEZ,PIKL MIRKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 28.6.2018, dop. M. Hladnik 13. 4. 2020 |
5.2.2023. 00:00 |
— |
Dodal dve sliki M. Hladnik 5. 2. 2023 |
Sestoji iz dveh marmornih delov:grobnice in spomenika |
Ljubno |
K.o.:Ljubno, parc.št.:491,lastnik:občina Ljubno |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.48 |
Delovni kolektiv Kemična tovarna |
Križišče Bratislavske in Šmartinske, ob kovinskem ogrodju |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV KEMIČNA TOVARNA MOSTE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 06.10.2018 |
27.7.2021. 00:00 |
— |
Dodan napis 27. 7. 2021 |
Betonski steber |
Ljubljana |
— |
|
GUMNIŠČE - spomenik zbirališču borcev NOV |
EŠD: 28409 Spomenik zbirališču borcev iz Škofljice in okolice tvori pet prosto stoječih grobo klesanih kamnitih kvadrov, od tega štirje velikosti 40 x 50 x 50 cm in 40 x 30 x 60 cm in peti, najvišji, velikosti 110 x 40 x 30 cm. Ta ima čelno stran zglajeno in v njej vklesano besedilo. Vsi kamni so postavljeni v stiliziranem krogu. Spomenik so postavili in odkrili 1957. leta. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 69. |
V vasi Gumnišču pred tamkajšnjo cerkvijo zavijemo ostro desno, gremo skozi dvorišče kmetije in se nato napotimo po kolovozu navkreber. Pri tretjem odcepu gozdne poti, se napotimo desno in po okoli 100 m pridemo do spomenika, ki je nad potjo in dobro viden. |
TUKAJ SO SE MAJA 42 MNOŽIČNO ZBIRALI BORCI S ŠKOFLJICE IN OKOLICE / 14., 15. IN 16. MAJA 1942/, SE OBOROŽILI, DVIGNILI PROTI FAŠISTIČNEMU OKUPATORJU IN DOMAČIM IZDAJALCEM. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 3.4.2018. |
— |
— |
— |
kamniti stebri, kraj zgodovinskega dogajanja |
Škofljica |
k.o.1697 - Lanišče, parc. št. 1773/1 |
|
Plošča na hiši, Koprivnik 5 |
Kovinska spominska plošča je posvečena okrajnim komitejem in odborom, ki so delovali v gozdovih nad Koprivnikom v času NOB od 1943 do osvoboditve. Izdelana v livarni Železarne Jesenice. Odkrita na pobudo Občinske konference SZDL Radovljica 4. 10. 1987. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 113-116. EŠD 15647 |
Koprivnik v Bohinju št. 5, na zahodnem vogalu južne, vhodne fasade hiše. |
V POKLJUŠKIH GOZDOVIH NAD KOPRIVNIKOM SO V LETIH OD 1943 DO OSVOBODITVE DELOVALI OKRAJNI KOMITE: KOMUNISTIČNE PARTIJE IN ZVEZE KOMUNISTIČNE MLADINE - SKOJA OKRAJNI ODBOR: OSVOBODILNE FRONTE, SLOVENSKE PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE, ZVEZE SLOVENSKE MLADINE IN DELAVSKE ENOTNOSTI OKRAJNA GOSPODARSKA KOMISIJA OKRAJNA NARODNA ZAŠČITA, POVERJENIŠTVO ODDELKA ZA ZAŠČITO NARODA IN TEHNIKA OREL ZA OBMOČJE BOHINJA SEPTEMBER, 1987 DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE RADOVLJICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
— |
— |
— |
bronasta plošča |
Bohinj |
K. o. 2195 Gorjuše, parc. št. 212/2 |
|
Spomenik 10 talcem, Lipnica pri Kropi |
Talce so pripeljali iz begunjskih zaporov in jih ustrelili pri mostu čez potok Lipnica. Do večera so morali žežati na križišču, nato so jih pokopali na vrtu graščine v Begunjah v skupni grob. Šlo je za maščevanje, ker so partizani Selške čete ubili dva nemška orožnika (še enega pa so ranili), ki sta bila v spremstvu transporta kinoaparature - v Kropi so namreč nameravali predvajati nemške propagandne filme. V akciji je bila uničena kinoaparatura, nemško orožje pa so zaplenili. Zidan okrogel čokat steber z nastavkom na vrhu. Postavljen v spomin boju Selške čete z nemškimi orožniki in desetim talcem, ki so jih Nemci 19. 4. 1943 ustrelili na tem kraju. Spomenik je 1955 odkrila Zveza borcev NOB Kropa. Viri: Janez Šmitek: Kroparska kronika NOB, Radovljica 1985 Alojz Kos: Po poti spominov, Radovljiški zbornik 1990, str. 119. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 248. EŠD 24890 Foto 3: M. Kermavnar |
sredi križišča med Kropo, Lipnico in Kamno Gorico oz. v bližini OŠ Stane Žagar Lipnica |
V SPOMIN TALCEM 19. IV. 1943 DEMŠAR FRANC FAJFAR MARJAN JAKELJ KAREL LANGERHOLC FRANC MOČNIK JANEZ MALI PETER NARTNIK FRANC NASTRAN ALOJZ REBEK ANTON PROSEN FRANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
Obelisk |
Radovljica |
K.o.: 2166 - ČEŠNJICA PRI KROPI, št.parc.: 1679/1 |
|
ODRANCI-Spominska plošča žrtvam fašizma |
Spominska plošča je bila prestavljena s poslopja nekdanjega zadružnega doma, ki je bilo obnovljeno in se v njem nahaja občinska uprava. Krajani so žrtvam fašizma 22. julija 1957 na krajevnem zadružnem domu odkrili spominsko ploščo. Odkrila jo je občinska organizacija ZZB NOV Beltinci. |
Na koncu Panonske ulice se nahaja pokopališče in mrliška vežica s ploščo.
Odranci Cerkev, 9233 Odranci, Slovenija
N 46°35'21.732" E 16°16'24.978"
|
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 10. julij 2020
Foto: N. Plečko 18. julij 2020 |
10.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Odranci |
K.o.: 137-ODRANCI, št.parc.: 878 |
|
Neznanemu borcu, Hrušica, ob AC |
Plošča na skali. Pred tem je stala na drugi strani avtoceste, za podrto hišo Hrušica 75, kjer je težko ranjen umrl. V RKD je lokacija spomenika vrisana 300 m narobe. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 201. EŠD 5340 |
Iz Hrušice peljemo nad avtocesto, nato zavijemo desno in kmalu levo na manjši odcep proti gozdu; spominska plošča je na robu gozda. |
[zvezda] V SPOMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
M. Kermavnar, 8.7.2025, oredil besedilo na plošči in dodal dve fotografiji |
Spominska plošča |
Jesenice |
2172 HRUŠICA, 193/289 |
|
France Bevk |
Bronasti kip pisatelja Franceta Bevka (1890-1970) v naravni velikosti je postavljen na kamniti podstavek. Avtor B. Kalin. Postavljen je bil 11.9.1974.
|
V parku pred Kidričevo ulico 20, Nova Gorica |
BEsedilo na podstavku:Spredaj:France Bevk - pisatelj časnikar - urednik in
predstavnik slovenskega Primorja - borec za njegovo osvoboditev - častni občan
občine Nova Gorica - Tu sem bil v viharju in soncu ves povezan in prepleten ???
na??? in življenjem |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, neobiskano
poslikal, Lanko Marušič 27.7.2020 |
— |
— |
— |
celopostavni kip |
Nova Gorica |
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 671/15 |
|
Visoko pri Kranju - Spomenik žrtvam fašističnega nasilja |
Spomenik je izdelan iz belega istrskega kamna z vključeno kiparsko kompozicijo 112 cm visoke bronate plastike partizana. Celotna višina spomenika je 254 cm, premer pa je 194 cm. V podstavek je na levi vklesana letnica, na desni pa posvetilo. Spomenik, ki velja za osrednjega na Visokem, je bil postavljen v spomin na triintrideset domačinov iz vasi in soseščine, ki so padli kot borci, bili ustreljeni kot talci ali umrli kot žrtve fašističnega terorja. Število domačinov, ki so padli kot aktivni borci NOB, je naslednje: 11 z Visokega, 7 z Olševka, 8 iz Hotemaž, 3 iz Milj in 4 iz Luž. Spomenik je postavil krajevni odbor ZB NOV Visoko, odkrit pa je bil 25. julija 1965. Avtor napisa je Miha Klinar. Kip partizana je zmodeliral akademski kipar Lojze Dolinar, ves ostali del spomenika je izdelan po načrtih arhitekta Nandeta Jocifa. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 179. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233. Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 58-59. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=14241 EŠD: 14241 |
Spomenik stoji pred vhodom zadružnega doma na Visokem, vzhodno ob cesti. |
1941 - 1945 O, VAS, KI Z ŽRTVAMI STE ZAJEZILI UNIČUJOČI PLAZ, NIKOLI, DOKLER LJUDSTVO BO ŽIVELO, ZAGRNIL NE BO S POZABO ČAS! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
ZBNOB KO Visoko, Lado Nikšič |
— |
— |
— |
spomenik iz marmorja s kipom partizana |
Šenčur |
Visoko, 972/2 |
|
Monopoli, baza partizanske mornarice, Italija |
Začetki ustanavljanja prvih enot, ki so pozneje prišle v sestavo 4. prekomorske brigade, segajo v oktober 1943. V začetku leta 1944 se je poleg baze naše vojne mornarice v Monopoliju ustanovil še delovni bataljon, ki je opravljal raznovrstna dela v tamkajšnji luki. Kakor v prekomorske brigade in druge prekomorske enote NOV Jugoslavije, tako so tudi v mornarico prišli borci iz številnih krajev z druge strani Jadrana, iz posebnih kazenskih enot in s tujih ladijskih palub, manjše število pa iz internacije. Prišli so tudi iz konfinacije ali pa iz jetnišnic. Malo pozneje so v mornariške enote prispeli tudi tovariši iz Afrike (nad 200 mož) in drugih dežel, kamor jih je bil prisilno odpeljal tuji zavojevalec. Največ borcev pa je v mornarico NOV Jugoslavije prišlo iz italijanske mornarice, kjer so jih za tuje koristi pošiljali v boj in mnoge od njih tudi v smrt. Pod silo razmer so se ti fantje v italijanski vojski in mornarici izučili številnih poklicev in se izurili tudi v posebnih vojaških pomorskih veščinah. To jim je prišlo zelo prav, ko so ob kapitulaciji Italije našli pot v mornarico nove Jugoslavije. Do konca leta 1943 je iz taborišč Gravina in Carbonara odšlo že okrog 300 primorskih in istrskih fantov, ki so zapustili italijansko mornarico in se pridružili NOVJ. Potem ko so novembra 1943 v Monopoliju ustanovili tudi pomorsko bazo NOVJ, pa so veliko 160 število mornarjev usmerjali kar tja. Razporejali so jih na primerna mesta, ki so ustrezala njihovemu poklicu ali specialnosti. Mornarica se je ukvarjala z vsemi nalogami, kakršne ima pač vsaka mornarica. Opravljala je prevoze partizanskih enot (še zlasti enot 26. divizije, 1. tankovske brigade, artilerijske brigade 8. korpusa in pozneje 4. armade), ki so napadale sovražnikove postojanke ter osvobajale otoke in kopno; skrbela je za zavarovanje lastnih zvez in hkrati tudi sama napadala dele obale. Akcij, v katerih so sodelovali mornarji prekomorci, je bilo nešteto. Ob tem je treba dodati, da so tovariši naših prekomorcev, s katerim so bili prej skupaj v posebnih italijanskih bataljonih in so po razpadu italijanske vojske ali že prej prišli domov, sami odšli v partizanske enote in ustanovili prvi mornariški odred Koper. Iz raznih enot so se začeli zbirati že v trnovskem gozdu, dokončno pa oblikovali mornariški odred pri komandi mesta Koper v Loparju 15. oktobra 1944 in sodelovali pri osvobajanju naših obmorskih mest. Vir: Prekomorci, Miloš Ivančič, Koper, 2023 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 30.4.2024 nedokončano |
30.4.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija |
— |
|
Carovigno, ustanovitev letalske, izvidniške in mehanične šole, Italija |
V Carovignu pri Brindisiju so ustanovili svojo pilotsko, izvidniško in
mehanično šolo. Od tod je v Afriko odpotovala skupina 255 letalcev. V Afriki so
se zbirali na letališču Benina pri Bengaziju. Prva je tja prispela iz Kasfareeta
skupina več kot 300 letalcev, ki se je že 1. decembra 1943 uprla in ustanovila
prvo enoto NOV Jugoslavije v Afriki. Iz teh dveh skupin sta bili ustanovljeni l.
in 2. eskadrilja. |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 30.4.2024, nedokončano |
30.4.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija |
— |
|
Količevo - Franc Bukovec Ježovnik |
Politični komisar Radomeljsko-mengeške čete, ranjen, potem komandant Dolomitskega odreda. Umrl po nesreči, ko so mu eksplodirale mine v nahrbtniku pri Vnanjih Goricah. Narodni heroj 15. 7. 1952.
nedokončano |
Desno pred vhodom v papirnico v Količevem, ob Papirniški cesti. |
NARODNI HEROJ FRANC BUKOVEC JEŽEVNIK 14.3.1910 - 26.9.1942 ORGANIZATOR SINDIKATA IN VELIKE STAVKE PAPIRNIŠKEGA DELAVSTVA NA KOLIČEVEM 1935, POLITIČNI KOMISAR RADOMELJSKE ČETE 1941 IN KOMANDANT DOLOMITSKEGA ODREDA 1942 25.5.1985 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 17. 6. 2018 |
— |
— |
— |
Kip |
Domžale |
1959 DOMŽALE, 147/14 |
|
Miroslav Širca-Beno |
Mirosav Širca-Beno je bil rojen 1924 leta v Pliskovici pri Sežani. S starši je prišel leta 1930 v Levec. Julija 1941 je odšel v Celjsko četo. Po mesecu dni je bil poslan v Levec, kjer je delal kot politični aktivist. Maja 1942 se je pred policijo umaknil v Kozjanski odred. Padel je prvega decembra 1943.
|
Na dvorišču na južni strani OŠ Petrovče, pred vhodom v šolo. |
MIROSLAV ŠIRCA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 8. 2019
S.Gradišnik, 30. 09. 2020 |
26.9.2021. 00:00 |
— |
Opis in viri, Gradišnik.
26.9.2021 dopolnil podatek D.Divjak
Po "Sistory" Friderik ŠIRCA, roj. 08.IIII.1924 v Pliskavici pri Sežani, živeč v Levcu, padel 01.XII.1943 na Kozjanskem. V knjigi Kozjanski odred, avtor Tomaž Teropšič, ga ni na seznamu borcev.
Bor1974, 10.VIII.2022 |
Kip |
Žalec |
K.o.: 1001 - PETROVČE, št.parc.: 384/23 |