Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Cerkljanska Dobrava - Grob neznanega partizana |
Pod EŠD 20378 piše: Grob neznanega partizana, padlega na tem kraju 29. 6. 1944, označen z granitnim pokončnim nagrobnikom. Postavila Zveza borcev Narodno osvobodilne vojske Cerklje 4. 10. 1959. Grob je urejen v gozdu severno od Cerkljanske Dobrave in ceste proti Viševci in Vrhovljam. EŠD navaja prvotno besedilo, vklesano v apnenčasto skalo: ZA SVOBODO JE PADEL PARTIZAN NA TEM MESTU 29. 6. 1944. Zdaj je čez to montirana bronasta plošča z napisom, kot se vidi s slike. Narobe je zapisano, da je bil borec Gorenjskega odreda namesto Kokrškega odreda in da je skala granitna. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 193. |
Ko greste iz Zaloga proti Viševci, je majhen, nekaj deset let star zaselek (neuradno Jurčkova Dobrava, sicer del Cerkljanske Dobrave) nasproti čez cesto 20 m globoko v gozdu. |
GROB BORCA 2. BATALJONA GORENJSKEGA ODREDA PADEL 8. 6. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Krivec in Petra Ropret |
— |
— |
— |
bronast odlitek, pritrjen na skalo |
Cerklje |
2113 ZALOG, 985/1 |
|
Spomenik na Lipniški planini |
OPIS SPOMENIKA: 6 skal z napisi v s plotom ograjenem prostoru. OPIS DOGODKA: Spomenik je posvečen dogodkoma, ki sta se zgodila v dveh časovnih obdobjih: 8. avgust 1941 Storžiški bataljon je bil razbit, tako da do planiranega napada na Begunje (osvoboditev talcev) ni moglo priti in Cankarjev bataljon se je z Vodiške premaknil k Lipniški planini. Dne 8. avgusta dopoldne je na to planino prišel 181. rezervni policijskibataljon in napadel Cankarjev bataljon. Na Rženovem robu pod Partizanskim vrhom (tedaj Kotlič, kota 1411) so partizani sprejeli boj. Po spopadu, ki je trajal od 10. do 12. ure,so se Cankarjevci tu umaknili, ker jim je pretila obkolitev. Imeli so tri mrtve in nekaj ranjenih. Približno tretjina je bila novincev, predvsem neoboroženih, ki so se razbežali na več krajev. 9. september 1942 Dne 8. septembra so Nemci, 18. SS policijski planinski polk, spet začeli obkoljevati Jelovico. Selška četa, pri kateri sta bila poveljnik in komisar I.grupe odredov, se je iz taborišča za Pašnim vrhom premaknila prek Raztok proti Lipniški planini. Dne 9. septembra zjutraj so zapazili nemške zasede že tudi na Raztokah in na Rovtarici. Boj se je vnel pri Lipniški planini, kjer se je obkoljena Selška četa razpršila. Padlo je 25 borcev, nekaj pa je bilo tudi ranjenih. Mrtvih Nemci niso pokopali, pač pa pustili trupla propadati na prostem Med padlimi sta bila Jože Gregorčič-Gorenjc in komandir čete Polde Ravnikar. Manjša skupina borcev, pri kateri je bil Lojze Kebe-Štefan, se je zatekla v Dražgoško grapo. Dne 12. septembra je ta skupina že prišla na Lipniško planino, da bi morda dobila še kakega ranjenca ali razhajkanca in mu pomagala. Spet so se srečali z Nemci, ki so ustrelili enega partizana. Spominsko zmamenje je postavil Okrajni odbor ZB NOV Kranj po načrtu arhitekta Jožeta Krančiča 3. julija 1959. Avtor besedila je pesnik Matej Bor.
|
Po cesti Vodiška-Lipniška planina, na Lipniški planini,
peš: Dražgoše, pl. Kališnik, po cesti in naprej po stezi pod Jelen vrh, na cesto, cca 500 m po cesti proti Rovtarici, na S-u s ceste desno po stari stezi na Lipniško pl. (cca 1,5 km) |
ŠE V TEJ ODMAKNJENI SAMOTI JE BILO TREBA BRANITI PROSTOST SVOJEGA NARODA 2. Skala V TIHEM GOZDU TIHO SPITE V NAROČJU DOMAČIH PLANIN NIKDAR MRTVI- POSLEJ ZA VSE VEKE ŽIVITE, VSAKOMUR, KI GA PRIVEDE MIMI POT NA TEŽKE, SLAVNE BORBE TOD OBUJATE SPOMIN 3.Skala 8. AVGUSTA 1941 JE CANKARJEV BATALJON NA PARTIZANSKEM VRHU S PUŠKO V ROKI ODKRITO IN ODLOČNO POVEDAL KAKO SE JE TREBA BORITI ZA SVOBODO 4.Skala IN BRANILI SO JO (vklesana rdeča zvezda) 5.Skala 25 BORCEV JE 9. IX. 1942 PADLO IN Z NJIMI NJIHOV KOMANDANT NARODNI HEROJ JOŽE GREGORČIČ 6. Skala vklesana rdeča zvezda |
Jože Krančič |
3. 7. 1959 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lado Nikšič |
— |
— |
Malo dopolnjeval kataster itd. M. Hladnik 9. 7. 2025 |
Spominski kamen |
Bohinj |
K. o. Lancovo 2164, 1575 |
|
GROSUPLJE-Ana Gale |
Ob zidu starega pokopališča pri cerkvi v Grosupljem je v družinskem pokopana Ana Gale. Nanjo spominja napis na nagrobni plošči pri njenem grobu in napis na spominski plošči na mestu nekdanje Tovarne motvoz in platno v Grosupljem. Spomin nanjo živi tudi v številnih pesmih, ki ji prebiramo na spominskih proslavah pred grosupeljskimi spomeniki. Po njej je bila poimenovana tudi OŠ Št. Jurij pri Grosupljem, ki pa je bila v samostojni državi preimenovana. Po njej je še vedno poimenovana OŠ Ane Gale v Sevnici. Bila je peti otrok očeta Franca in mame Frančiške. Otroštvo je preživljala z brati in sestrami v Grosupljem. Do leta 1921 je stanovala pri stricu in teti v Ljubljani. Obiskovala je zasebno dekliško osemrazrednico, realno gimnazijo in Glasbeno matico. V Kočevju je obiskovala 2. in 3. razred dekliške meščanske šole, med šolanjem pa bivala v samostanskem internatu. Od leta 1924 do 1928 se je vsak dan iz Grosupljega vozila na ljubljansko učiteljišče, šolskih knjig ni imela. Po maturi spomladi 1928 se je zaposlila kot učiteljica, čeprav jo je zanimal tudi študij. Najprej je prostovoljno poučevala v OŠ Grosuplje (1928—29). Do leta 1936 je učila na šoli v Št. Juriju, tri leta v Leskovcu pri Krškem in na oddelku za prizadete otroke v Sevnici, kamor je bila premeščena leta 1939. Postala je priznana pedagoginja – v reviji Slovenski učitelj je bil njen nastop 8. februarja označen za mojstrskega. Leta 1973 je tam nastala samostojna šola s prilagojenim programom za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, ki se po njej imenuje (Osnovna šola Ane Gale). Med 2. svetovno vojno se je morala preseliti nazaj v Grosuplje, postala je izgnanka "praznih rok". Kmalu se je zaposlila v tekstilni tovarni, ki je bila takrat, po mnenju Radka Poliča, najpomembnejši kadrovski in organizacijski temelj osvobodilnega gibanja, in od leta 1943 delala kot terenka v OF ter aktivistka AFŽ. Po razpadu fašistične Italije so domobranci Ano večkrat zasliševali in jo leta 1943 celo zaprli. 4. januarja 1944 so jo aretirali in jo štiri dni kasneje ubili v bližnjem gozdu ter jo pustili nepokopano. 15. junija 1944 so domači njeno truplo v Grosupljem dostojno pokopali. V zadnjih dneh svojega življenja je zbirala svoje pesmi in jih uredila v tri neizdane zbirke: Risa (1941), Šopek (izgubljena) in Predica (1943). Pisala je tudi povest, ki je ni utegnila dokončati. Svoje pesmi iz tridesetih je razporedila v: 1) Objavljene pesmi. Vzdihi, 2) Zaprtki, zavrnjene, a vendar moje najljubše in 3) Priložnostne pesmi ali Raglje. Pesmi je 1971 zbral in razdelil v tri razdelke Milan Dolgan: 1) V izgnanstvu. Risa: vojne, partizanske in ljubezenske pesmi. Slednje so bile namenjene njeni partizanski ljubezni Risu. 2) Predica: pesmi so nastale, ko je delala v tovarni. 3) Šopek: pesmi pred vojno, kjer sta prevladovali ljubezenska in bivanjska tematika. 2010 je izšla slikanica Skozi našo vas, ki jo je pripravila za tisk, a je zbirka izšla dolgo po njeni smrti. Njene rokopise hrani Valvasorjeva knjižnica v Krškem.
|
Z zidom starega pokopališča nasproti farovža, Hribska pot 6, 1290 Grosuplje, Slovenija |
GALE ANA * 1909 + 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in slikah Franca Štibernika. 27.11.2021
2.3.2022 D.Divjak |
2.3.2022. 00:00 |
— |
2.3.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
Nagrobnik |
Grosuplje |
K.O.. 1783 - GROSUPLJE NASELJE, št.parc.: 1719/1 |
|
Rejcov grič, Plošča na Lebanovšu, posvečena sestram Podobnik |
Spominska plošča, pravokotne oblike, izdelana iz granita z vklesanim napisom je vzidana v kamnit podstavek, ki se na vrhu zaključuje v simbol Triglava. Posvečena je sestram Podobnik, ki jih je nemška vojska med zadnjo ofenzivo marca leta 1945 na tem mestu umorila in skupaj s hišo zažgala. Datum odkritja: 17.8.1969 EŠD 19483 Foto: Miloš Kermavnar |
Spominska plošča je locirana na Rejcovem griču nad Idrijo, v kraju imenovan Lebanovše, na mestu, kjer je stala hiša Podobnikovih.
Dostop: Pri hiši Rejcov grič 7 peljete naprej po gozdni poti. Po 170 m je križišče, kjer se držite desne in zapeljete v gozd. Po 600 m se desno odcepi kolovoz, ki vodi pod jaso na levi. Po 150 m opazite spomenik pod veliko smreko na levi. Na vrhu jase nad spomenikom je lovska preža. Oddaljenost: 8 km iz Idrije v smeri Vojskega. (GPS 46°00'03.8"N 13°59'25.8"E) |
NA TEM MESTU SO DNE 30. MARCA 1945 NACISTI PO ZVERINSKEM MUČENJU USMRTILI: PODOBNIK NEŽO *2.1.1888 PODOBNIK FRANČIŠKO *11.2.1890 PODOBNIK KATERINO *28.4.1892 ZB KANOMLJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 20.10.2019 |
29.12.2023. 00:00 |
— |
Tudi: v Lebanovšah (JSNP)
M. Kermavnar, 29.12.2023, zamenjal fotografije z istimi v boljši ločljivosti in dodal fotografijo 3/2 |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2353 Srednja Kanomlja, parc. št. 336/7 |
|
SAMOTORICA - spomenik padlim borcem in žrtvam FN v letih 1941 - 1945 |
EŠD: 26018 Spomenik predstavlja spiralno zvit steber iz hotaveljčana visok 1,80 m, preseka 0,40 x 0,80 m z vklesanim napisom in imeni padlih borcev in žrtev FN iz bližnjih krajev. Avtor spomenika je arhitekt Marko Šlajmer, odkrili pa so ga 8. septembra 1957. Poleg spomenika je tudi grob ruskega partizana, ki je označen s kamnitim kvadrom, velikosti 30 x 60 x 20 cm in in vklesanim napisom "TU POČIVA NEZNANI RUSKI PARTIZAN", kar naj bi dodali 1967. leta. Grob so leta 2012 oskrunili, zato so ga 2015 obnovili in mu dali sedanjo podobo, to je, na star kvader z napisom so nadgradili kamnita ploskev s peterokrako zvezdo. Plošča nad podstavkom je visoka 70 cm, široka 60 cm in debela 10 c. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 69. |
Spomenik z grobom sta na levi strani cestišča Dobrova - Lučine - Gorenja vas, 250 m pred zaselkom Ljubljanica. |
PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA V LETIH 1941 - 1945 BORCI: FORTUNA FRANC PODLIPA GABROVŠEK JANEZ BUTAJNOVA KORENČAN BERNARD SAMOTARCA KRMELJ JOŽE PLANINA TOMINC PETER SAMOTARCA LEBEN LEOPOLD MIVŠEK JOŽE VRHOVC TOMAŽ CELARC ANTON PLANINA: BOŽNAR JOŽE KRMELJ JAKOB MALOVRH JAKOB PUSTOVRH FRANC ŽENETI VIKTOR SAMOTARCA: SLOVŠA JOŽE TOMINC ANDREJ VERD: NAGODE BETKA AKTIVISTI - TALCI - INTERNIRANCI BUTAJNOVA: GABROVŠEK JOŽE GABROVŠEK ALOJZIJ ŠIFLER JANEZ TOMINC ALOJZ - SAMOTARCA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 29.7.2017. |
29.7.2017. 00:00 |
— |
— |
javni spomenik, grob, kraj zgodovinskega dogodka |
Horjul |
k.o. 1991, parc. št. 1239/4 |
|
Velike Brusnice, spomenik NOB |
Obelisk nepravilne oblike stoji na manjši terasi. Osrednji grobiščni del, kjer so pokopani padli, je nakazan z granitnim okvirjem in posut s peskom. EŠD 4242 |
Leži v osrednjem delu pokopališča Velike Brusnice. |
[na severo-zahodni strani spomenika] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 25.1.2020 |
— |
— |
Obiskala 12. 6. 2022 Mojca Župančič in spomenik je v najlepšem redu. Dodala sem imena padlih in polepšala formatiranje besedila pesmi na spomeniku. |
Obelisk |
Novo mesto |
K. o. 1479 Brusnice, parc. št. 799/2 |
|
TREBNJE, KAVČIČ, JEVTIĆ, ŠARANOVIĆ, spominska plošča trem padlim partizanskim poveljnikom |
Spominska plošča je kamnita plošča svetle barve, velikosti 65 x 65 cm, ki je kot podlaga za zgornjo ploščo, oblikovano v šesterokotnik s stranicami 50 cm in z vklesanim napisom. S štirimi vijaki je privita na obcestni strani hiše, okoli 1,5 m od tal, desno od vhodnih vrat v hišo. Dne 30.7.1943. sta dva od več artiljerijskih projektilov iz cerkvenega zvonika cerkve v Sela Šumberku, kjer je bila nameščena italijansko-belogardistična postojanka, zadela hišo Gorenji Podšumberk štev. 6, kjer je bil nameščen štab divizije, kot skupino parizanskih oficirjev, ki so sestankovali v sadovnjaku, nedaleč od hiše. Ivan Kavčič - Nande, Predrag Jevtić - Dragan in Milovan Šaranović so bili takoj mrtvi, ostali pa so bili lažje ali težje ranjeni. Vsi padli partizanski poveljniki so bili oktobra 1943 razglašeni za narodne heroje, po vojni pa so jih prekopali v Grobnico narodnih herojev v Ljubljano EŠD 9532 . Geslo: herojsmrt123 |
Na dolenjski avtocesti izvozimo na Biču in se peljemo v smeri Žužemberka.Peljemo se skozi Zagorico in nato skozi Velike Dole, vse do vasi Sela Šumberk, kjer je odcep za Gorenji in Dolenji Podšumberk oz. za Log pri Žužemberku. V Gorenjem Podšumberku sta tako hiša s spominsko ploščo kot spomenik na desni strani cestišča (Gorenji Podšumberk 6). |
30.7.1943. SO PADLI NARODNI HEROJI MILOVAN ŠARANOVIĆ PREDRAG JEVTIĆ IVAN KAUČIČ |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
T. Bizjak, 29.7.2017, B,Jerčič, 9.4.2023 |
— |
— |
Maja 2022 je bila spominska plošča odstranjena iz hiše. Hiša je bila zaradi slabega stanja podrta in nedaleč stran izgrajena nova.
Ker se novi lastniki niso strinjali s ponovno namestitvijo, se prvi del plošče hrani v zavodu za zaščito kulturne dediščine, Novo mesto, drugi del plošče hrani ZB Trebnje. |
spominska plošča, kraj zgodovinskega dogodka |
Trebnje |
k.o.1433, parc. štev. 696/5 |
|
Sela pri Semiču, grobno polje |
Grobno polje iz kamnitih plošč, na katerih je postavljena tristrana kamnita prizma z imeni 64 tu pokopanih partizanov. Grob je bil urejen po načrtih arhitektke Mladene Hanzelj - Brancelj 30. julija 1961, avtor verzov je Lojze Krakar. EŠD 19301 |
Grob z nagrobnim spomenikom leži v zahodnem vogalu semiškega pokopališča pri cerkvi sv. Duha na Selih.
N 45°39'10.422" E 15°11'24.2016" |
Napis, ki se vije na vrhu okoli spomenika: BORILI STE SE …PROTI SMRTI NASILJU KRIVICI …IN LAŽI ZA MIR ZA RESNICO …IN LUČ. OSTANITE MRTVI NA STRAŽI Prva stran: 1941-1945 Druga stran: BORCI BRSTOVEC · NOVAK MATIJA Tretja stran: VAVPČJA VAS · ČEKADA PETER BORCI IZ OSTALIH KRAJEV SLOVENIJE DARMA SILVANO DVOJMAČ ŠTEFAN Četrta stran: KAŠČA · ŠKRINJAR MIRKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, slike Nejc Plečko 10. 6. 2020 |
27.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 27.4.2024, dodal imena na spomeniku in katastrske podatke. |
— |
Semič |
K. o. 1527 Semič, parc. št. 775 |
|
Javka I. celjske čete |
V hiši Jožeta Farčnika so imeli borci Celjske čete leta 1941 svoje shajališče. Pri Farčniku je bila tudi javka za obnovo in ustanovitev druge Celjske partizanske čete. Javka je prenehala delovati po Cerkvenikovi izdaji 1.oktobra 1941. Plošča, vzidana leta 1952, je bila odstranjena. Sedaj se nahaja na vrtu ob veliki tisi, pred njo pa je ograja. Vir: Pomniki NOB v občini Celje. Povezava na članek v "Celjskem tedniku" 18.7.1958 o Farčnikovem sodelovanju v NOB, str. 3 Opomba 1: Sedanja lastnica je povedala, da so na tej "novi" hiši okoli leta 1990 prenovili fasado. Takrat so ploščo odstranili. A ker spoštujejo spomin na NOB, so po posvetu z občino dali narediti sedanjo ploščo z drugačnim napisom in jo postavili pod tiso na vrtu. EŠD 4431 |
Teharska 124, Celje, Lokacija plošče je med tiso in ograjo ob cesti, ob elektroštevcu. |
[zvezda] PRI FARČNIKOVIH JE BILA JAVKA 1. CELJSKE ČETE V LETU 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 18.03.2019 in 27.X.2019 |
10.6.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dopolnil opis, 22.8.2022
M.Kermavnar, 3.1.2024, dodal povezavo na časopisni članek o dogajanju na Farčnikovi domačiji v letu 1941, opombo v rubriko Lokacija in fotografijo 2 odstranjene plošče, vse po predlogi Zdenke Primožič.
M.Kermavnar, 10. 6. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil Besedilo na spomeniku, dodal fotografije 3/1 do 3/3, v Opis, dodal Opombo 1, dodal katastrske podatke. |
Plošča |
Štore |
K. o. 1082 Teharje, parc. št. 996 |
|
Ljubljana, Žale, Jože in Janko Smole |
Jože Smole je bil slovenski novinar in politik. Sodeloval je v NOB in sicer 2 leti v ilegali in 2 leti v partizanih, kjer je bil sekretar Skoj-a v 30. diviziji NOV in POJ, urednik primorske izdaje Mladine in mladinski dopisnik. https://sl.wikipedia.org/wiki/Jože_Smole Janko Smole: |
Ljubljana, pokopališče Žale, grob: oddelek [7A], vrsta [2], grob [2G] |
JOŽE SMOLE NOVINAR · POLITIK · DIPLOMAT * 12. VI. 1927 + 31. X. 1996 . JANKO SMOLE FINANČNIK · POLITIK * 2. VI. 1921 + 11. VI. 2010 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.11.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
14.11.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Šmartno v Rožni dolini, Grob na pokopališču |
Leta 1967 urejeno grob z nagrobno ploščo, posvečeno dvema padlima borcema med
NOB. |
Na pokopališču Šmartno v Rožni dolini. |
Tu sta pokopana Borca NOV . FRECE DRAGO roj.1.11.1916 padel 28.4.1945 . ZAVOLOVŠEK PETER roj. 22.6.1916 padel 3.1.1943 . Slava jima! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
Stane Gradišnik, 27. 09. 2020
14.MAREC 2021 dopolnil D.Divjak |
14.3.2021. 00:00 |
— |
14.3.2021 dopolnil podatke in uskladil tekst s spomenika D.Divjak |
Grob(išče) |
Celje |
K. o. 1088 Šmartno, parc. št. 78/1 |
|
Spomenik borcema Bračičeve brigade |
Spomenik je postavljen dvema padlima borcema Bračičeve brigade v gozdu v bližini kmetije Jegovnik. Padla sta leta 1944. Spomenik je bil odkrit leta 1965 in je delo arhitekta Dušana Sameca. |
Po lokalni cesti iz Vranskega, čez Tešovo - 9 km. Po lokalni cesti iz Letuša, čez Dobrovlje - 13 km. Po lokalni in gozdni cesti iz Kokarij ali Nazarja - 7 km. Do kmetije Jegovnik in naprej peš po markirani poti - smer Letuš. |
PADLIMA BORCEMA XIII. BRIGADE MIRKA BRAČIČA PADLIMA V OBRAMBI OSVOBOJENE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE DECEMBRA 1944 |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik |
— |
— |
Spomenik je bil obnovljen leta 2022. |
Trije granitni stebri kvadratne oblike |
Nazarje |
Kokarje,p.š.957/1, Tone Storžič - Čreta 5 |
|
Padli Anton Grahek |
— |
Vas Rožanec, čez železniško progo in navzgor mimo rimskega mitreja, 10 min do cerkvice z malim pokopališčem |
sin Anton 18.5.1923 padel 26.8.1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 15.7.2022 |
22.7.2022. 00:00 |
— |
— |
Družinski grob Grahkovih |
Črnomelj |
Rožanec 3 |
|
Spominsko znamenje partizanoma pod Cinkovcem |
Nizko, iz lomljencev zidano znamenje v obliki piramide, na katerem je spredaj vzidana pokončna, svetla kamnita plošča z vklesanim napisom. Postavljeno 1973, posvečeno partizanoma ubitima v bližini aprila 1943. EŠD 17125 Foto: Miloš Toni |
Spominsko znamenje stoji ob razcepu gozdnih cest proti Leskovi dolini in Grajševki vzhodno od Cinkovca. |
zvezda 11. 4. 1943 SO NA TEM KRAJU BELOGARDISTI ZAHRBTNO UBILI PARTIZANA IVANA PETRIČA IN ANTONA MLAKARJA IZ CIVILNEGA LOGARJA |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 1. 5. 2018
2.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
2.6.2021. 00:00 |
— |
2.6.2021 dodal povezavo D.Divjak |
Nizko, iz lomljencev zidano znamenje |
Loška dolina |
— |
|
Dob, pokopališče, Močnik Blaž |
SIstory navaja: Ime in priimek: Blaž Močnik, Oče: Jože, Mati: Marija, Datum rojstva: 03. 02. 1926, Kraj rojstva: Tržič, Kraj bivanja: Tržič, Stara občina: Tržič, Nova občina: Tržič, Poklic (soc. status): študent, Datum smrti/izginotja: 27. 10. 1944, Kraj smrti/izginotja: Veliki Vrh nad Bašljem pod Storžičem, Kraj pokopa: Dob. . . |
Pokopališče Dob, Trg svetega Martina 1, Domžale, Iskalnik grobov, P: S, V: 2 3, S: 3 7 1
(Iskalnik grobov Domžale, Dob Dostop: 26. 4 2024) |
[križ] BLAŽ 1926 – 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
26.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1943 Dob, parc. št. 1/2 |
|
Lož, grob Janeza Hribarja |
Janez Hribar, rojen 3. septembra 1909 v Ložu, je že pred II. svetovno vojno bil med organizatorji Društva kmečkih fantov in deklet ter kmečko-delavskega gibanja na Notranjskem. Leta 1939 postane član KPD, bel z začetkom vojne eden prvih organizatorjev NOB, sprva namestnik komandanta Šercerjevega bataljona, nato politični komisar bataljona, Notranjskega in Krimskega odreda, Šercerjeve brigade, namestnik političnega komisarja XIV. divizije, nato politični komisar XVIII. divizije ter IX. in VII. korpusa, udeleženec Kolčevskega zbora in član slovenske delegacije na II. zasedanju AVNOJa. Po vojni je opravljal več političnih funkcij v CK ZKJ in vladi LRS, bil minister za kmetijstvo, predsednik Oblastnega ljudskega odbora Ljubljana, več let član prezidija in najvišjih organov KP in zvezni poslanec. Med ostalim je bil tudi pobudnik ustanovitve podjetja Kovinoplastika Lož. Pred podjetjem Kovinoplastika je tudi njegov spomenik. Grob Hribarjevih pade v oči s svojo zasnovo in masivnostjo. Tri velike plošče, vsaka širine 140 in višine110 cm na iz klesanega kamna zgrajenih podstavkih, nosijo napise, leva imena pokopanih, osrednja tekst posvečen narodnemu heroju Janezu Hribarjo in desna pesem posvečena prebivalcem te dežele. Grob, širine 300 in globine 230 cm, omejujejo široki robniki, ki ga krasita dve kovani svetilki. Foto: Miloš Toni . Geslo: herojgrob1234 |
Po cesti iz Bloške police na začetku naselja Lož desno na lokalno pokopališče ob cerkvi. Grob je na levi strani pokopališča. |
Napis na osrednji plošči VSE ŽIVO POKORI ŽIVLJENSKI SE POSTAVI NA SVET RODI SE ROD IZ NJEGA DRUGI ROD KO V DELU IN SKRBEH KONČA NA STAROST POT UMAKNE SE OD TOD ZVEST VEČNOSTI MENJAVI DO GROB ZA SLOVO POSPREMI STARŠE SIN OSTANE MU NJIH ZGLED IN NA NJIH ŽIV SPOMIN HEROJ JANEZ 1909 - 1967 . Napis na desni plošči TU GRČAV ROD ŽIVI UMRE BREZ STRAHU NAVAJEN HUDIH DNI NAPOROV IN BRIDKOSTI NAVEZAN NA ZEMLJO SLUŽEČ JI BREZ MIRU DO SEBE SKROMEN VES ZAHTEVEN DO DOLŽNOSTI ZDAJ TRUDEN TU LEŽI IN JE ODREŠEN BRIG KOT PREJ BEDI NAD NJIM IN BO BEDEL SNEŽNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 3.april 2020
2.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
2.6.2021. 00:00 |
— |
2.6.2021 dodal povezavo D.Divjak |
Grob |
Loška dolina |
K.o.:1636-LOŽ, št.parc.:1819 |
|
Lož - Grobišče padlih v NOB |
Na loškem pokopališču je spomenik žrtvam , padlim v NOV s področja Loža in
Podloža. Obeležje predstavlja površina s stranicami 4 metrov, ki je urejena s
tlakovci in robniki, na treh stranicah ograjeno z nižjo škarpo, ki je na enem
mestu višja in služi kot klop. Na sredini je trikotni steber , višine 2 metrov,
z izbočenimi stranicami širine 50 cm in napisanimi imeni in priimki žrtev na
posameznih površinah, ki ji po višini delijo vodoravne fuge. Spomenik, avtorja
arhitekta Janeza Berdajsa, je bil odkrit 1962. EŠD: 17128 |
Po cesti iz Bloške police na začetku Loža se odcepi cesta do cerkve in pokopališča okoli nje. Spomenik je na desni strani. |
LOŽ VIDMAR IVAN TURŠIČ PETER REPEŽ ANTON MLAKAR JOŽE ULE JOŽE GORNIK IVAN TELIČ JOŽE ŠVIGELJ ANDREJ PREVEC JANEZ JERNEJČIČ FRANC DROBNIČ FRANC JUVANČIČ FRANC TURŠIČ ANDREJ NAHTIGAL ANTON PREVEC IVAN MLAKAR IVAN TURK JOŽE ULE JOŽE . LOŽ VITRIH ALOJZ JUŽNA FRANC JUŽNA JOŽE JUŽNA JANEZ RUS ANTON KOMIDAR FRANC KOŠMRLJ FRANC LAVRIČ FRANC TOMŠIČ ANDREJ ULE JANEZ MULC RUDOLF GERM JANEZ KERNC ALOJZ ROK FRANC PELAN FRANC IVANŠEK PAVEL TAVČAR BOŽA . PODLOŽ KOČEVAR ANDREJ STRLE KATARINA STRLE JULIJANA STRLE ANTON AVSEC ANTON ŽIBERNA BORIS LJUBLJANA . 13 NEZNANIH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 13. februar 2020 , dopolnjeno 2.april 2020 |
2.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Loška dolina |
K.o.:1636 - LOŽ, št. parc.: 1819 |
|
ŠKRILJE PRI DANAH- Grob Danski fantje |
|
Iz naselja Dane po lkalni cesti do pokopališča v Škriljah, orientacija cerekv. Grob je blizu vhoda v prvi vrsti. |
DANSKI FANTJE FRANCE FELIKS EDO FRANCE JANEZ ŽRTVE ITALIJANSKIH OKUPATORSKIH STRELOV NA KRIŽNI GORI LETA 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih D. Divjaka.
1.12.2021 D.Divjak |
30.11.2021. 00:00 |
— |
1.12.2021 dodal povezavo in popravil lokacijo D.Divjak |
Nagrobnik |
Loška dolina |
K.o. 1634-DANE, parc.št. 893/2 |
|
MISLIČE-Padlim v NOV in žrtvam fašističnega nasilja |
Vir.posnetek 2 -Google Maps |
Spominska plošča je pritrjena na fasado nekdanjega šolskega poslopja v Misličah (Misliče 27). |
V SPOMIN PADLIM V NOV V KRAJEVNI ORGANIZACIJI ZZB NOV MISLIČE OD 1941 - 1945 BREZOVEC FRANC 1944 BREZOVEC IVAN 1944 CERGOL JOŽE 1943 CERGOL FRANC 1945 DEŽJOT IVAN 1944 DEŽJOT JOŽE 1945 DEŽJOT RUDOLF 1944 DROŽINA FRANC 1944 KLJUN SILVO 1944 KLJUN FRANC 1943 VATOVEC DUŠAN 1944 ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA DEŽJOT STANKO 1945 PETEK IVANA 1944 KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZZB NOV MISLIČE 1984 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Potepan S., 29. 12. 2018
27.april 2021 dopolnil D.Divjak |
27.4.2021. 00:00 |
— |
27.4.2021 dopolni podatke in dodal posnetek 2. D.Divjak |
Spominska plošča |
Divača |
k.O.: 2466, št.parc.: *27 |
|
Dob, pokopališče, Videmšek Janko |
SIstory navaja: Ime in priimek: Janko Videmšek, Oče: NULL, Mati: NULL, Datum rojstva: 22. 03. 1915, Kraj rojstva: Dob, Kraj bivanja: Dob, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): mesar, Datum smrti/izginotja: 13. 02. 1944, Kraj smrti/izginotja: Makošnji, Kraj pokopa: Dob. Opomba: Podatek o dnevu smrti je v SIstory (13.) drug kot na nagrobniku (15.). Opomba:Videmšek Janko je napisan tudi na spominski plošči Padlim borcem za
svobodo in žrtvam fašističnega nasilja 1941–1945 v Dobu. |
Pokopališče Dob, Trg svetega Martina 1, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Dob, P: S, V: 2 1, S: 3 2 8 ( Iskalnik grobov Domžale, Dob Dostop: 26. 4. 2024).
|
ANTON VIDEMŠEK JANKO VIDEMŠEK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
26.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1943 Dob, parc. št. 1/2 |
|
Urejanje Ljudske pravice. |
V rojstni hiši pisatelja Miška Kranjca so urejali Ljudsko pravico. V isti stavbi je danes stalna razstava naprednega tiska v Prekmurju. Razstavljena so dela pisatelja Miška Krnjca in drg napredni tisk, ki je pred vojno izhajal v Prekmurju. Na Kranjčevi hiši št.217, je spominska plošča.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Velika Polana 217. |
V TEJ HIŠI SO TISKALI V LETIH 1934 - 1935 "LJUDSKO PRAVICO" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 13. 6. 2022 |
2.4.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografijo Borisa Blagotinška, 13. 6. 2022 |
Spominska plošča. |
Velika Polana |
K. o. 160 Velika Polana, parc. št. 2913/1 |
|
Spominska plošča vaškim žrtvam |
Ploščo iz marmorja je oktobra leta 1946 postavil Krajevni odbor ZB NOV Dolsko. Vzidana je na osnovni šoli v Senožetih. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 39. EŠD 19351 |
Na pročelju Osnovne šole Janka Modra, Dol pri Ljubljani, PŠ Senožeti, Senožeti 53 |
[zvezda] 1941 – 1945 JERMAN FRANC – FILIP SLAVA! SLAVA! SLAVA VAM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Peter Sinčič, 28. 3. 2019 |
23.2.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 23.2.2025, dodal fotografije 3/1 do 3/5 Zdenke Primožič in postavil status. |
Spominska plošča |
Dol pri Ljubljani |
K.O. Senožeti št. 232/4 |
|
Padlim gasilcem, Nomenj |
Plošče ni ne v knjig Alojza Kosa ne v EŠD. |
Na dvoriščni fasadi gasilskega doma Nomenj 23. |
GD Nomenj Avgust 1982 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 27. 6. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Bohinj |
— |
|
Celje-Spominska plošča izgnancem |
Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005 |
Celjski dom, Krekov trg 3, Celje, v vogalni niši stavbe. |
V spomin izgnancem med vojno 1941--45 Iz Celja je nemška okupatorska vojska izgnala več kot 1000 zavednih Slovencev, skupaj iz celjskega okrožja pa več tisoč. Razselili so jih v Srbijo, Hrvaško, Bosno in Nemčijo. Zbirali so jih v Starem piskru, Kap. samostanu, 1. Os šoli in v tej zgradbi. Po hudem trpljenju, prisilnem delu in vsestranskem pomanjkanju so se po štirih letih vrnili na izropane domove. V tuji zemlji ležijo umrli, pobiti in padli v narodnoosvobodilnem boju. Društvo izgnancev Slovenije K. O. DIS Celje Mestna občina Celje 2007 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, slikano 6. 5. 2014
D.Divjak 30.8.2022 |
30.8.2022. 00:00 |
— |
Dopolnil podatke D.Divjak 30.8.2022 |
Spominska plošča |
Celje |
K.o.: 1077-CELJE, št.parc.: 2348/4 |
|
Spominska plošča padlima-Cerovec |
Vir foto: ZB NOB Šentjur |
Bližina stan. hiše Cerovec 011 |
Od domačega izdajalca izdana partizana, od nacistov ustreljena na pragu Levstikove domačije. Alojz Trebovc * 29. 6. 1917 + 1. 2.1945 Stanko Gologranc *1. 2. 1920 +1.2.1945 Večna jima slava! ZB NOV Šentjur - KO Dramlje 2025 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 29.1.2025
D. Divjak 3.2.2025
S.Gradišnik, 3. 2. 2025 |
3.2.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetke ZB NOB Šentjur 3.2.2025
S.Gradišnik, dodal posnetke 1 do 5 |
Spominska plošča |
Šentjur pri Celju |
— |