| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Kip Štefana Kovača |
https://www.academia.edu/6579776/_Freedom_is_a_Monument_The_Victory_Monument_in_Murska_Sobota_its_Erection_Destiny_and_Context_Svoboda_je_spomenik_Spomenik_zmage_v_Murski_Soboti_nastanek_usoda_kontekstBronasti kip narodnega heroja Štefana Kovača-Marka je delo Nikolaja Mustra-Mikija, Prekmurca, ki je znan tudi po svojih stripih. Kip je bil napravljen leta 1953 in je bil prvotno postavljen na ploščadi pred soboškim gradom na njegovi vzhodni strani, 17. oktobra 1959 pa je bil prestavljen pred kino Park v Ulici Štefana Kovača št. 30. Likovni pedagog Nikolaj (Miki) Muster je kip oblikoval v stavbi nekdanje židovske sinagoge v Murski Soboti na današnji Lendavski ulici.[1] Štefan Kovač je bil pomemben aktivist sicer maloštevilnega gibanja NOB v Prekmurju in organizator upora, ki je bil ubit v zasedi 18. oktobra 1941, ko so člani komiteja KPS za Prekmurje imeli organiziran sestanek pri Gančanih. Član okrožnega komiteja KPS Evgen Kardoš, ki so ga Madžari predhodno zajeli, je zaradi mučenja izdal lokacijo in madžarski vojaki so pripravili zasedo, v kateri je Štefan Kovač tudi padel.[2] [1] Drago Novak, Ivo Orešnik in Herman Šticl: Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju. Murska Sobota: Pomurska založba, 1985, 425. [2] Prav tam, 300.
|
Na ploščadi ob cesti med hišama Ul. Štefana Kovača 30 in 28, Murska Sobota. |
Na podstavku je napis: "Iz naroda hlapcev v narod junakov" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
J. Pintarič, februar 2017, foto M. Hladnik 17. 6. 2018 |
12.10.2020. 00:00 |
— |
ko so mestne oblasti pred vhod v soboški grad postavile kip heroja Šteana Kovača - Marka, diplomsko delo akademskegakiparja Mikija Mustra (1925). Skulpturo so postavili z grozeče dvignjeno in v pest stisnjeno desnicoupodobljenca, uperjeno naravnost proti isti cerkvi na nasprotnem koncu današnjega Trubarjevegadrevoreda. Kovačev kip so, bojda zaradi nasprotovanja meščanov, nekaj let kasneje prestavili na zelenico pred kinom Park, kjer stoji še danes. -- Katarina Mohar: »Svoboda je spomenik«. Spomenik zmage v Murski Soboti – nastanek, usoda, kontekst. Academia.edu. |
Kip |
Murska Sobota |
— |
|
Spominsko znamenje na delavskem domu vsem padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja |
Žerjav je počastil svoje padle z marmornato spominsko ploščo, ki jo je zasnoval arhitekt Jaroslav Černigoj. Plošča je pritrjena na pročelju delavskega doma v Žerjavu pod umetniškim delom s prizori iz naše zgodovine. nad ploščo je žara, v kateri je pepel Janka Močilnika, prvega talca v Mežiški dolini. Spominsko znamenje so odkrili 22. julija 1955, na njem pa je posvetilo z imeni padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja s področja Žerjava, Jazbine in Uršlje gore. Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini Avtorja: prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd |
Ob prihodu v Žerjav je pred mostom čez reko Mežo odcep levo za Jazbino. Takoj, ko se dolina razširi je na levi strani markanten delavski dom na katerem je plošča. |
IZ VAŠE KRVI SKOVANA SVOBODA - VEČNA VAM SLAVA OD RODA DO RODA PADLI BORCI NOB: ŠTEFAN LADINEK - FRANC DANIJEL - FRANJO MODREJ - IVAN JUG - MATEVŽ KONEČNIK - IVAN VALTER -MARTIN KONEČNIK - IVAN BRICMAN - RAJKO MODREJ - MAKS DANIJEL -ANTON LESKOVŠEK - VINKO KONČNIK - FERDO SAMEC - IVAN DRNOVŠEK - RUDOLF KEUP - ALEKS ŽAGAR - IVAN MEŽNAR - ALOJZ JUH - ALBERT PLAZNIK - FRANC SENICA - FRANC POTOČNIK - GAŠPER LESNIK - ANTON PLESNIK - TURK FRANC ŽRTVE FAŠIZMA: JANKO MOČILNIK - JAKOB PROSEN - PAVEL JUVAN - HELENA PAVŠIČ - JERICA ČUFAR - SIMON MEŽNAR - RUDOLF MLINAR - ING. MIROSLAVBARAGA - MATIJA ZAVERŠNIK - AMALIJA JERAK - ANTON KERŠNER - JOŽE SATLER - IVANKA KLANČNIK - KRISTL PRAPROTNIK - FRANC POTOČNIK - IVAN ČOP - FRANC KOMPREJ - LEOPOLD PLAZNIK - AVGUST MAROVŠEK - JOŽE VODNIK - IVAN FAJMUT - IVAN SELIŠNIK - LJUDMILA TOMŠE - KATARINA RŽENIČNIK - MARIJA KUS - TURK MARIJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
A. Ovnič, 7. maj 2017 |
— |
— |
— |
Velika plošča na čelni steni |
Črna na Koroškem |
— |
|
Slavkov dom |
Na fasadi Slavkovega doma na Golem brdu je pritrjena spominska plošča v spomin aktivistu in planincu Slavku Čarmanu. Plošča je bila odkrita 11. julija 1954, pobudo zanjo pa je dalo Planinsko društvo Medvode. Slavko Čarman se je rodil 3. junija 1920 v Preski pri Medvodah v delavski družini. Po končani osnovni šoli in gimnaziji je študiral kemijo na ljubljanski Univerzi, vendar je študij moral zaradi okupacije leta 1941 prekiniti. Kot gimnazijec je bil član telovadnega društva Sokol v Medvodah. Pod vplivom očeta Dominika, ki je bil član železničarske partijske organizacije v Šiški, se je tudi sam vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Največ se je ukvarjal z delom med mladino. Kot študent kemije je delal tudi različne poizkuse z eksplozivi. Jeseni 1941 je v Medvodah organiziral mladinsko organizacijo in jo vodil kot njen sekretar. V zimi 1941/42 je bil tudi formalno sprejet v SKOJ. Pri svojem delu je imel tesne stike s Stanetom Žagarjem ml. 11. marca 1942 so škofjeloški gestapovci aretirali Slavka in njegovega očeta. Pri nekem aretiranem aktivistu so namreč gestapovci našli zapisnik z imeni, med katerimi je bilo tudi Slavkovo. Do 19. marca so Slavka mučili v Škofji Loki, nato pa so ga prepeljali v begunjske zapore, kjer so ga 31. marca 1942 ustrelili kot talca. Očeta Dominika pa so odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je umri 17. avgusta 1942. (tekst in slika Spomin je moč, 107) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 56. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 95. |
Po asfaltirani cesti do gostišča Belšak, plošča je desno od vhoda. |
V spomin revolucionarju, alpinistu Slavku Čarmanu, roj. 3. 6. 1920 ustreljen 31. 3. 1942 p. d. Medvode |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Matjaž Rebolj, 3.12.2017 |
6.11.2022. 00:00 |
— |
Fotografiji M. Luštrek 6. 11. 2022. M. Hladnik |
Spominska plošča |
Medvode |
1981 GOLO BRDO, 414/2 |
|
Breznica |
Približno
30 m od vhoda na pokopališče z leve je grob Dragoljuba Milovanovića, sekretarja
CK SKOJ rojenega 14. 2. 1902 v Beogradu. V dneh od 17. do 19. 9. 1922 se je
smrtno ponesrečil pod Stolom, ko se je ilegalno vračal z Dunaja čez državno
mejo. |
Pokopališče Breznica
|
Joštanovi [zvezda] UKMAR STANE 11. 2. 1908 + 27. 1. 1979 DRUŽINI PREŠEREN DEBELJAK TU JE POKOPAN DRAGOLJUB MILOVANOVIĆ SEKRETAR CK SKOJ ROJEN 14. 2. 1902 V BEOGRADU KI SE JE SEPTEMBRA 1922 PONESREČIL NA POBOČJU MALEGA STOLA PRI ILEGALNEM PREHODU MEJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
14.11.2020. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Žirovnica |
— |
|
Šmartno pod Šmarno goro - nagrobnik Stane Kosec |
Nagrobni spomenik, delo arhitekta Vlasta Kopača in kiparja Boža Pengova, je bil na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Šmartno-Tacen postavljen 6. junija 1970. Stane Kosec. Wikipedija. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 55. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 83. . Geslo: herojgrob1234 |
Pokopališče Šmartno pod Šmarno goro, sredi SZ kvadranta, kmalu za vhodom. |
NARODNI HEROJ STANE KOSEC ROJEN 1913 PADEL 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. julija 2017 |
— |
— |
— |
Nagrobnik |
Ljubljana |
1750 ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO, 268 |
|
Mošnje |
— |
Pokopališče Mošnje |
RODBINA GLOBOČNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
12.10.2020. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Radovljica |
K. o. 2158 Mošnje, parc. št. 28 |
|
Grobišče s spomenikom padlim Malenčanom in borcem Krajiške brigade |
Grobišče borcev Krajiške brigade, drugih borcev, talcev in žrtev NOB ter grobišče talcev s Prekope sta zasnovala leta 1958 Tone Kralj (relief) in Franc Zorman; tu tudi grob T. Kralja. Spomenik je bil odkrit 4. julija 1958. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 128 in 130. EŠD 24116 |
Pokopališče se nahaja ob cesti proti kostanjeviški jami, nasproti šole. |
BORCI . BIZJAK FRANC - BOŽIČ JOŽE BOŽIČ ALBERT - CVELBAR JANEZ COLARIČ JOŽE - ČERNELIČ STANKO DEBELJAK ANTON - DULAR IVAN GORENC JOŽE - GUNDE ANTON GORENC FRANC - JORDAN VINKO JORDAN MARIJAN - JEVNIK KAREL JALOVEC ANTON - JONKE ANTON KRAŠEVEC IGNAC - KOŠAK ALOJZ KRŽIČNIK FRANC - KRŽIČNIK AVGUST KUNTERIČ IVAN - NANI KAMRIČ ANTON - DUŠAN MATJAŠIČ ALOJZ - MIKLAVŽ FRANC MIKLAVČIČ RUDI - MAVSAR JOŽE POLOVIČ IVAN - POLOVIČ MILAN STOPAR EMIL - ŠVALJ ALOJZ ŠTEFANIČ ALOJZ - ŠTUKELJ ALOJZ ŠTOKAR ANTON - UNETIČ RUDOLF UNETIČ BOGO - ZAGORC VINKO ZAGORC JOŽE - ZAGORC JANEZ ZALOKAR ANTON - ZALAR JOŽE ŽUPAN ALOJZ - ŠETINA CANDELLARI - NAHTIGAL 15 NEZNANIH BORCEV ŠTEFANIČ ANTON . TALCI IN ŽRTVE . DIVJAK JANEZ - BOLTEŽ JANEZ GLIHA IVAN - GREGORIČ JOŽE JUNKAR IGNAC - JORDAN JOŽE KASTELIC ALBIN - KNAFELC CIRIL KUMAR ALOJZ - PAVLENČ FRIDERIK PISANSKI VILJEM - PAVLENČ LEOPOLD PAVLENČ LEOPOLD - STRAŠČEK FRANC ŠKEDELJ RUDOLF - ŠVALJ ANTON ŠTRAVS ANTON - VENE FRANC ZAGORC JOŽE - ZAGORC JOŽE ZAGORC JANEZ - ZGONC JOŽE ZGONC JOŽE - BIZJAK LEOPOLD CUNK JOŽE - GORENC IVANKA GOLTEŽ ALOJZ - GOLTEŽ KAREL GORENC JOŽE - GAL JANEZ HODNIK ANTON - HODNIK JOŽE JEREB SILVESTER - JEVNIK JANEZ KRIŠTOF FRANC - KRIŠTOF ALOJZ KOTAR FRANC - LAKNER MARTIN MAVSAR RUDI - MARTINČIČ ANTONIJA MAVSAR ELIZABETA - MLAKAR JAKOB MAVSAR RUDI - MATELIČ JOSIP PISEK JANEZ - PISANSKI BOŽO PAVLENČ VINCENC - PISEK ALOJZ PENCA JANEZ - PENCA FRANC PAVLENČ JOŽE - SELAN MARTIN ŠTOKAR ANTON - ŠKODA ANTON UNETIČ ALOJZ - VEGELJ JOŽE ZUPANČIČ ANTON - ČUK IVAN JUNKE MARTIN - KAVČIČ HUBERT KIRN ANTON - PAVLENČ FRIDERIK TURK ALOJZ - UNETIČ RUDI ČERNETIČ METOD - ČERNETIČ CIRIL ČERNETIČ SILVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 13. 8. 2017, nedokončano |
— |
— |
M. Kermavnar, 4.5.2022, napis na spomeniku |
spominska stebra z urejeno okolico |
Kostanjevica na Krki |
K. o. 1331 Kostanjevica, parc. št. 104/2 |
|
Podljubelj, Franc Ahačič Rastko |
Marmornata plošča v kamnitem okvirju z vklesanim posvetilom Francu Ahačiču - Rastku, padlemu obveščevalcu Kokrškega odreda 15. 5. 1944. Postavili svojci 1. 11. 1961. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 278. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 63. EŠD 20912 |
30 metrov nad staro cesto skozi Podljubelj, kjer gre za čez nadvoz avtomobilske ceste, blizu hiše Podljubelj 101. |
Na tem mestu je bil ustreljen partizan Ahačič Franc - Rastko Pri nas je zdaj pomlad svobodna, |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, foto 26. 10. 2013 |
— |
— |
— |
betonski, v obliki kapelice |
Tržič |
— |
|
Grosinov Ivan, Osredke |
EŠD 19357 |
Na desni strani makadamske ceste iz Osredkov proti Sveti Trojici, kakih 250 za zadnjo hišo v zaselku Hrib in 250 pred križiščem cest na slemenu. Cesta je nad spomenikom grdo razkopana. |
Umreti sem moral |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
nagrobnik s križem |
Dol pri Ljubljani |
1765 VINJE, 486/1 |
|
TURJAK - spomenik padlemu Zdravku Jovanoviću in 120 padlim borcem NOV |
EŠD: 5732 Nad grobiščem, v katerem so pokopani padli s Turjaka in okolice, leži kamnit sarkofag s posvetilom (Ceneta Vipotnika) in okoli 5 m visok kvadrast obelisk z reliefom, ki prikazuje dogodke iz NOB. Spomenik in grobišče sta projektirala arhitekt Marko Šlajmer in kipar Stane Keržič, postavili in odkrili so ju 19. septembra 1959. leta. Plošča Zdravku Jovanoviću je bila odkrita 15. septembra 1974. Viri: Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 98-99. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 67. https://dolenjskilist.svet24.si/media/arhiv-pdf/dl/1974/DL_1974_09_19_38_1313.pdf stran 5. . Geslo: herojgrob1234 |
Turjak. Spomenik stoji poleg Podružnične šole Turjak, Turjak 17B, zahodno od ceste Ljubljana - Velike Lašče. |
1. kamnita plošča, temne barve, pritrjena na sarkofag, z vklesanim napisom: ZDRAVKO JOVANOVIĆ 1909-1943 NARODNI HEROJ PRVI KOMANDANT VALJEVSKEGA PARTIZANSKEGA ODREDA/ NAČELNIK ŠTABA NOTRANJSKE OPERATIVNE CONE NOV IN P.O. SLOVENIJE PADEL V DEDNIKU 3. 2. 1943 SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU 2. kamnita stranica sarkofaga z vklesanim napisom: V TEM GROBU POČIVA STO DVAJSET JUNAŠKIH BORCEV, KI SO V LETIH UPORA IN OSVOBODILNE VOJNE 1941-1945 PRELILI SVOJO KRI ZA PROSTOST IN SVETLO PRIHODNOST SLOVENSKEGA LJUDSTVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik 2017 in T. Bizjak 5.2.2018 |
3.10.2024. 00:00 |
— |
5.2.2018-dopolnil T.Bizjak
M. Kermavnar, 3.10.2024, dodal opombo o datumu odkritja plošče Zdravku Jovanoviću in fotografijo 3/2 iz Dolenjskega lista. Popravil opis lokacije. |
grobišče, visok kamnit obelisk in kamnita kocka, sarkofag - memorialna dediščina |
Velike Lašče |
k.o.1711-TURJAK, parc. št.:163/2 |
|
LIPA - spomenik zmagi Jurišnega bataljona XXXI. divizije NOVJ nad VII. bat. SS divizije Prinz Eugen |
EŠD: NI Skulptura naj bi predstavlja boj Jurišnega bataljona XXXI. divizije z dne 16.1.1945, ki naj bi se kot klin zapičil v trdno vojaško strukturo 7. bat. SS divizije "Prinz Eugen" in jo razklal oz. uničil. Uničujočo ost naj bi predstavljala dve toni težka kovinska krogla (partizanska vojska in Kraševci), premera enega metra, zvarjena iz ostankov vojaškega avtomatskega orožja, ki nezadržno prodira v trdo gmoto - steno in jo uničuje. Stena - zid je velikosti okoli 9 x 1,5 m s presledkom na sredini, širokim okoli 1 m in z vpeto kroglo in kjer je zid visok okoli 3m. Spomenik so postavili 1985. leta na zasnovi borcev Jurišnega bataljona, kovinsko kroglo oz. ost pa je oblikoval in zvaril borec tega bataljona in pisatelj Tone Svetina. |
Spomenik stoji ob levi strani cestišča in sicer okoli 500 m iz vasi Lipe proti vasi Škrbina |
levi zid: 1985 V TEJ BORBI SO PADLI BORCI JURIŠNEGA BATALJONA: BORIČ JOSIP, 1925 GROS FRANC, 1925 HODNIK JOŽE, 1925 MAČEK JANEZ, 1925 NASTRAN JOŽE, 1924 PUSAR MARTIN, 1917 desni zid: NA TEM MESTU JE 16.1.1945 JURIŠNI BATALJON XXXI. DIVIZIJE NOVJ OB SODELOVANJU GORIŠKEGA VOJNEGA PODROČJA IN KRAJANOV PORAZIL 7. BATALJON SS DIVIZIJE "PRINZ EUGEN" |
— |
— |
— |
— |
T.Bizjak, 7.12.2019 |
— |
— |
— |
kamen, beton, železo, kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Miren-Kostanjevica |
k.o.2334 - Lipa, parc. št.:151/2 |
|
Padlim kurirjem, Sladka Gora |
.Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Sladka Gora 10, stavba stare pošte oz. trgovine, zraven cerkve. |
V BORBI ZA SVOBODO SO ŽRTVOVALI SVOJA MLADA ŽIVLJENJA BORCI-KURIRJI STANICE TV-2S V LETIH 1944-1945 ANDERLIČ AUGUST 1909-1944 JUTRIŠA MIHA 1913-1945 MAČEK JOŽE 1924-1944 RAP VEKOSLAV 1925-1945 SITAR KONRAD 1918-1944 ŠORN VINKO 1917-1945 SLAVA NJIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, foto 24. 8. 2013
dopolnil: Bor1974, 01.III.2020 |
29.11.2023. 00:00 |
— |
ZB Šmarje pri Jelšah 15. 7. poroča, da so se z lastnikom hiše, ki objekt obnavlja, dogovorili za obnovo plošče do otvoritve obnovljenega objekta. Dodal poslani fotografiji. -- M. Hladnik 20. 7. 2023
Obeležje obnovljeno. M. Hladnik 29. 11. 2023 |
Spominska plošča |
Šmarje pri Jelšah |
— |
|
Spomenik padlim iz vasi Log Čezsoški |
Spomenik v obliki pokončnega betonskega bloka, oblikovanega iz treh delov.
Spodnji del je podstavek, v srednjem delu vzidana kamnita napisna plošča, vrh
polkrožno zaključen s simbolom Triglava in zvezde. Odkrit je bil leta 1946.
|
Pred slapom Boka zavijemo desno čez most in se pripeljemo v vas Log Čezsoški. Spomenik je prav na zahodnem koncu vasi. |
SPOMIN PADLIM JUNAKOM ZA NOVO JUGOSLAVIJO Melihen Jožef, Berginc Jožef |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič, 23.4.2019, dop. M. Hladnik |
13.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Bovec |
— |
|
Branko Grabar |
— |
Pokopališče Celje. Severozahodni del. |
RODBINA GRABAR BRANKO * 24.9.1921 padel v NOV 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S-Gradišnik |
20.9.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Celje |
1082 TEHARJE, 904/4 |
|
Globoko - Zadružni dom |
Spomenik predstavlja betonski zid, ki je s sprednje strani oblečen v marmornate plošče. Na sredini nad zidom se nahaja okrogla plošča z glavnim napisom, glavni del spomenika pa je oblikovan kot črka V, na katere krakih se nahajata po dva stolpca z napisi (34 + 57) imen. Pred spomenikom je plošča za sveče. Postavljen 1953 in 1985 predelan. EŠD 10484 |
Pri Zadružnem domu Globoko, št. 5, na njegovi južni strani. Dostop s parkirišča doma. |
V SPOMIN IZGNANIM DRUŽINAM IZ OBČINE GLOBOKO LETA 1941 V SPOMIN PADLIM IZ NOV 1941 - 1945 IZ OBČINE GLOBOKO TOMINC MARJAN 1920–1943 POŽAR IVAN 1924–1943 VARLEC ANTON 1922–1943 AGREŽ ANTON 1918–1943 KRŽAN ANTON 1917–1943 KOSTREVC ANTON 1921 1944 CIZELJ MILAN 1924–1944 BRINOVEC TEREZIJA 1925–1944 ŠULAR FRANC 1922–1944 PETANČIČ IVAN 1895–1944 ŠEPETAVC SLAVKO 1918–1944 CVETKO RUDI 1921–1944 KOLAR FRANC 1923–1945 OGOREVC ANTON 1924–1945 GERMOVŠEK STANKO 1921–1945 SELJAK FRANC 1902–1944 UMEK JOŽE 1899–1944 OSOJNIK JOŽE 1917–1945 AGREŽ FRANC 1921–1943 GERMOVŠEK ANTON 1924–1943 UMEK ALOJZ 1922–1943 SUŠIN ANTON 1914–1944 STRGAR JOŽE 1892–1945 UMEK FRANC 1911–1944 ŽMAVC ANA 1921–1944 FILIPČIČ FRANC 1912–1944 ČERNELIČ NACE 1914–1945 SUŠIN JOŽE 1921–1944 ROŽMAN ANTON 1924–1945 ŽULAR ANTON 1924–1945 LATIN FRANC 1921–1945 HODE MARTIN 1918–1943 ŠULAR RUDI 1914–1944 UMEK FRANC 1907–1944 V SPOMIN ŽRTVAM FAŠIZMA V LETIH 1941–1945 IZ OBČINE GLOBOKO CVETKO TEREZIJA 1880–1942 OGOREVC ALOJZ 1887–1943 BOSINA ANA 1930–1944 ŽIVIČ JOŽE 1890–1945 FLIS NEŽA 1864–1945 RIHEL ANA 1868–1944 URH JOŽE 1876–1944 OGOREVC MARICA 1925–1945 PLEVNIK JANEZ 1909–1943 KENE JANKO 1917–1945 OGOREVC ANTONIJA 1919–1943 JAGODIČ JOŽE 1858–1943 HRIBERŠEK FRANCKA 1858–1942 ZAJC FRANČIŠKA 1878–1944 GODLER MIRKO 1923–1944 KRŽAN JOŽE 1877–1942 HOTKO ANTONIJA 1864–1942 PŠENIČNIK VINKO 1927–1942 JELČIČ TEREZIJA 1891–1945 HOTKO JOŽEFA 1932–1945 CIZEL ROZA 1865–1943 ŽIVIČ MIHA 1914–1943 KRŽAN MARIJA 1867–1942 BRATANIČ BRANKO 1938–1942 ŽMAVC FRANC 1894–1945 UMEK MARIJA 1874–1944 ĐGALIN TEREZIJA 1873–1942 ZIDANIČ IVAN 1924–1944 HOTKO JOŽEFA 1897–1945 BREGAR IVAN 1899–1942 BOSINA IVAN 1899–1944 GERMOVŠEK ANTON 1895–1944 ŽIVIČ NEŽA 1928–1943 SOTLER NEŽA 1860–1945 BRINOVEC MIHAEL 1875–1943 BIDERMAN ANTON 1909–1944 AGREŽ FRANC 1878–1943 KENE FRANC 1910–1944 KOVAČ MARTIN 1863–1945 JAGODIČ IVAN 1910–1942 PRESKAR MIHAEL 1903–1941 SUŠIN JANEZ 1860–1943 GODLER FRANC 1897–1944 KOSTEVC FRANCKA 1904–1945 RAJTERIČ ROZIKA 1893–1942 PŠENIČNIK FRANC 1888–1944 JELČIČ MARIJA 1871–1943 ŽMAVC ROZIKA 1915–1944 VERSTOVŠEK ANTON 1916–1945 ŽMAVČIČ IVAN 1925–1945 ŽITNIK ANTON 1864–1942 KOPRIVC MARIJA 1897–1941 SODIČ STANKO 1927–1943 HRIBERŠEK ANTON 1897–1943 KOVAČIČ TEREZIJA 1870–1943 ŠKRBEC FRANC 1859–1945 SPOMENIK JE BIL OBNOVLJEN OB 50. OBLETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN VRNITVE IZGNANCEV
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Andrej Cizl, 31.1.2018, dopolnila A. Petrovič in S. Preskar, 5. 6. 2018 |
— |
5.8.2025. 11:00 |
M. Kermavnar, 5.8.2025, dodal imena na spomeniku |
Spomenik |
Brežice |
51/1 k.o. Globoko |
|
Gostilna Polževo |
— |
Na vogalnem stebru restavracije Polževo, Zavrtače 6 nad Višnjo Goro, 300 metrov pod cerkvico Sv. Duha na Polževem. |
Na tem področju se je od 13. junija do 7. julija 1942 bojeval 1. slovenski udarni proletarski bataljon Toneta Tomšiča. Odbor 1. SPUBTT |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, slikano 28. 6. 2014 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Ivančna Gorica |
1814 KRIŠKA VAS, 864/3 |
|
Janez Stare, Gorjuše |
Spominska plošča na skali, posvečena kurirju postaje G - 4 Janezu Staretu - Stanetu, ki je na tem mestu 4. 3. 1944 padel kot žrtev nemške zasede. Kamnosek Franc Logonder je ploščo izklesal leta 1960 na pobudo Krajevne organizacije ZZB NOV Bohinjska Bistrica. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 98. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 247 in 248. EŠD 14220 |
Na skalnatem robu ob gozdu, 25 m vzhodno od hiše Gorjuše 13 (pri Kocjanu; na levem robu tretje fotografije) in 50 m južno od Vodnikove hiše. |
TU JE PADEL 4. 3. 1944 KURIR STANICE G-4 JANEZ STARE - STANE ROJ. 29. 11. 1919 V ČEŠNJICI KURIRJI STANICE 6-4 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. in 26. 7. 2017 |
— |
— |
— |
kamen |
Bohinj |
— |
|
Spominska plošča na stavbi krajevne skupnosti Železniki |
Pokončna bronasta spominska plošča z reljefnim posvetilom na stavbi Krajevne skupnosti Železniki na Trnju je posvečena sedeminštiridesetim padlim borcem in enajstim talcem iz krajevne skupnosti Železniki. Stavba je v središču mestnega naselja. EŠD 6009 Več... Podatki o padlih borcih in talcih: Karol Benedičič, rojen 4. novembra 1907 v Železnikih, krovec, v partizane je vstopil 13. junija 1943, padel je 17. decembra 1943 na Pokljuki. Lovrenc Benedičič, rojen 8. avgusta 1905 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 4. novembra 1944, padel je februarja 1945 v Ledinah nad Idrijo. Anton Bertoncelj, rojen 12. januarja 1913 v Železnikih, šofer, v partizane je vstopil 25. januarja 1943, padel je 12. aprila 1944 na Ledinah. Franc Bertoncelj, rojen 11. decembra 1921 v Železnikih, v partizane je vstopil 5. februarja 1943, padel je 22. marca 1943 v Belški grapi. Milena Bertoncelj, rojena 14. septembra 1937 v Železnikih, ustreljena je bila skozi okno domače hiše 23. januarja 1944 ob partizanskem napadu na Železnike. Štefan Bertoncelj, rojen 30. novembra 1921 v Železnikih, cestar, v partizane je vstopil 28. julija 1942, padel je 9. novembra 1942 na Lipniški planini na Jelovici. Miloš Debevc, rojen 23. januarja 1920 v Železnikih, študent, v partizane je vstopil februarja 1942, ujet, ustreljen je bil 28. februarja 1942 v Osečini. Štefan Demšar, rojen 13. decembra 1914 v Železnikih, kovaški pomočnik, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 22. januarja 1945 nad Jesenicami. Radovan Dolenc, rojen 1. junija 1924 v Železnikih, študent, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je 8. oktobra 1944 na cesti Lokve–Trnovo. Valentin Fajgelj, rojen 11. novembra 1918 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 25. januarja 1943, umrl je 26. aprila 1945 v partizanski bolnišnici Pavla na Primorskem. Janez Gartner, rojen 28. avgusta 1902 v Podlonku, gozdni delavec, v partizane je vstopil 27. novembra 1944, padel je 25. marca 1945 v Orehku pod Poreznom. Franc Gortnar (ne Gartner), rojen 3. februarja 1923 na Češnjici, pekovski pomočnik, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, zgorel je v bunkerju 14. junija 1944 v Hrašah pri Smledniku. Dušan Jaške (ne Jaško), rojen leta 1925 v Železnikih, dijak, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je aprila 1945 pri Čepovanu na Primorskem. Franc Jelenc, rojen 3. oktobra 1913 v Smolevi, gozdni delavec, v partizane je vstopil februarja 1942, padel je avgusta 1942 nad Novakom na Jelovici. Franc Kavčič, rojen 1. julija 1924 v Železnikih, cestar, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je junija 1943 na Koroškem. Janko Kavčič, rojen 31. marca 1919 v Železnikih, tovarniški delavec, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 27. januarja 1945 v Cerknem. Anton Kemperle, rojen 16. januarja 1913 na Češnjici, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 9. januarja 1945, padel je 13. januarja 1945 na Češnjici. Janko Keržar (ne Kejžar), rojen 2. julija 1920 v Železnikih, študent, v partizane je vstopil septembra 1943, ranjenega so ujeli in po mučenju obesili domobranci 24. marca 1945 v Rovtu v Selški dolini. Janez Klopčič, rojen 20. decembra 1925 v Železnikih, gradbeni delavec, v partizane je vstopil 5. aprila 1943, padel je 13. septembra 1943 pri Ovčji vasi na poti iz Smoleve v Železnike. Miro Klopčič, rojen 6. avgusta 1922 v Železnikih, gradbeni delavec, borec od avgusta 1942, ujet 23. aprila 1943, ustreljen kot talec 14. julija 1943 pri Dolenji vasi. Anton Koblar, rojen 14. februarja 1907 v Martinj Vrhu, čevljar, v partizane je vstopil 13. junija 1943, umrl je ranjen 1944 v partizanski bolnišnici Pavla na Primorskem. Jože Krek, rojen 25. marca 1926 v Ojstrem Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil spomladi 1944, padel je 5. aprila 1945 na Zabukovju na Primorskem. Franc Kristan, rojen 13. novembra 1925 v Železnikih, čevljarski vajenec, v partizane je vstopil 18. februarja 1943, padel je aprila 1945 v Svetem pri Komnu. Jože Kristan, rojen 31. oktobra 1922 v Železnikih, usnjarski pomočnik, v partizane je vstopil 4. februarja 1943, padel je 23. aprila 1943 v Železnikih. Bogomil Lotrič, rojen 1. julija 1927 v Železnikih, učenec, v partizane je vstopil 15. avgusta 1943, padel je zadet od letalske bombe 29. oktobra 1944 kot borec Krajiške brigade. Franc Lotrič, rojen 23. novembra 1923 v Železnikih, ključavničarski vajenec, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je v noči na 4. oktober 1943 v Javorjah. Štefan Lotrič, rojen 21. novembra 1928 v Železnikih, je bil 20. decembra 1943 imenovan za poveljnika Pionirskega odreda Rdeča roža v Železnikih, od marca 1944 se je odred imenoval Ratitovec. Štefan Lotrič in njegova družina so bili zaradi njegovih drznih akcij izgnani v Begunje in nato v Goričane. Iz Goričan je Štefanu uspelo pobegniti, priključil se je kurirjem na karavli G-3. Padel je 4. aprila 1945 v zadnji sovražnikovi ofenzivi pri Mšiču v Martinj Vrhu. Leopold Mlakar, rojen 29. julija 1919 v Železnikih, padel je leta 1944 neznano kje. Janez Mohorič, rojen 26. avgusta 1910 na Prtovču, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil leta 1943, padel je spomladi 1945 na Primorskem. Mihael Mohorič, rojen 27. septembra 1894 v Martinj Vrhu, gozdni delavec, v partizane je vstopil 26. decembra 1944, padel je 24. marca 1945 na Mali Jelovici. Apolonija Oblak, rojena leta 1889 v Železnikih, gospodinja, internirana je bila leta 1943, umrla je leta 1944 na Bavarskem. Franc Oblak, rojen 6. oktobra 1924 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 10. januarja 1943, ujet in ustreljen je bil marca 1945 na Primorskem. Neža Oblak, rojena leta 1901 v Železnikih, gospodinja, aretirana je bila leta 1943, umrla je 26. maja 1945 v Bergen-Belsnu. Stanislav Oblak, rojen 19. novembra v Železnikih, v partizane vstopil 9. januarja 1943, ujet in v begunjske zapore pripeljan 24. aprila 1943. Franc Pavšič, rojen 20. avgusta 1922 v Železnikih, usnjar, v Selško četo je vstopil 23. februarja 1942, padel je na Rovtu nad Crngrobom 27. marca 1942 kot borec Selške čete. Valentin Pavšič, rojen 5. marca 1915 v Železnikih, usnjar, 23. decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon, padel je 8. avgusta 1942 kot borec Selške čete na Jelovici. Janko Pogačnik, rojen 24. decembra 1924 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 24. oktobra 1943 na Srednjem Brdu v Poljanski dolini. Janez Potočnik, rojen 1898 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil jeseni 1944, padel je v zadnji ofenzivi marca 1945 na Mladem vrhu. Janez Potočnik, rojen 30. septembra 1925 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 15. junija 1943, padel je 17. maja 1944 na Jesenovcu pri Železnikih. Janko Potočnik, rojen 24. septembra 1924 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je 24. oktobra 1943 na Srednjem Brdu v Poljanski dolini. Jože Potočnik, rojen 21. maja 1915 v Železnikih, kmečki delavec, v partizane je vstopil 20. maja 1943, padel je 24. aprila 1945 v Voglarjih nad Novo Gorico. Anton Primožič, rojen 11. maja 1923 v Železnikih, sodarski pomočnik, v partizane je vstopil 28. junija 1943, padel je 16. decembra 1943 na Pokljuki. Viktor Simončič, rojen leta 1914 v Zagorju, strojni mehanik, v partizane je vstopil 9. marca 1944, padel je pri Zakrašniku pri Sv. Lenartu 12. junija 1944. Vinko Šifrer (ne Šifrar), rojen 15. julija 1912 v Ljubljani, ključavničar v Železnikih, aretiran je bil 18. oktobra 1941 in ustreljen kot talec 4. decembra 1941 v Begunjah. Jože Šmid, rojen 25. avgusta 1925 v Železnikih, dijak, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je avgusta 1943 nad Dobrničem na Dolenjskem. Marjan Šmid, rojen 6. septembra 1922 v Železnikih, dijak, aretiran je bil avgusta 1941, umrl je septembra 1942 v Auschwitzu. Rafael Šmid, rojen 11. oktobra 1905 na Jesenovcu, kmečki delavec, v partizane je vstopil novembra 1944, padel je 18. decembra 1944 pri Gorenji vasi. Uršula Šmid, rojena 20. novembra 1866 v Železnikih, gospodinja, ustreljena je bila oktobra 1942 na Jesenovcu pri Železnikih. Valentin Šmid, rojen 2. februarja 1908 v Železnikih, sodarski pomočnik, v partizane je vstopil 15. junija 1943, padel je v noči na 4. maj 1945 pri Idriji. Andrej Špacapan, rojen 28. decembra 1906 v Ameriki, priložnostni delavec, v partizane je vstopil 28. novembra 1944, padel je 23. januarja 1945 na Gabrški Gori. Alojz Špendal, rojen 18. junija 1908 v Železnikih, soboslikarski pomočnik, v partizane je vstopil 13. marca 1943, padel je leta 1944 neznano kje. Jakob Šuštar, rojen leta 1914 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 14. junija 1943, padel je 22. decembra 1944 pri Knapah v Selški dolini. Ciril Tavčar, rojen 5. julija 1908 v Železnikih, dimnikarski pomočnik, v partizane je vstopil 1. julija 1943, padel je 24. marca 1945 v Rovtu v Selški dolini. Anton Torkar, rojen 6. septembra 1921 v Železnikih, priložnostni delavec, v partizane je vstopil 5. februarja 1943, padel je 21. julija 1943 v Labinjah pri Cerknem. Janez Trojar, rojen 7. avgusta 1913 v Ojstrem Vrhu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil junija 1943, ujet je bil jeseni 1943, umrl je 1. maja 1945 v Mauthausnu. Jože Veber, rojen leta 1921 v Železnikih, žagar, v partizane je vstopil septembra 1942, podlegel je ranam 29. aprila 1943 v Kališah v Selški dolini. Leopold Veber, rojen 29. novembra 1919 v Železnikih, trgovski pomočnik, aretiran je bil 14. septembra 1942, umrl je 21. aprila 1945 v Dachauu. Janko Vrhunc, rojen 24. oktobra 1922 v Železnikih, sodarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. februarja 1943, padel je 17. aprila 1944 v Zgornjih Novakih pri Cerknem. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 390-393. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381elezniki.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269. |
Trnje 39, Železniki |
PADLI V BORBI MED NOV BENEDIČIČ KAROL MOHORIČ JANEZ . KOT TALCI
SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
M. Kermavnar, 4.6.2022, združil z zapisom na osnovi RKD, EŠD 6009. Plošča je bila prvotno na hiši Trnje 20. Po poplavi leta 2007 je bila porušena, plošča pa po obnovi kulturnega doma prenešena na sedanjo lokacijo. Dodal napis na plošči. |
Spominska plošča |
Železniki |
K. o. 2071 Železniki, parc. št. 34/3 |
|
Neznanemu borcu v spomin. |
— |
Slemene. Pri hišni št.Javornik 6. Desno ob cesti. |
NA TEM MESTU DNE 25.3.1945 PADLEMU NEZNANEMU BORCU XIII. BRIGADE V SPOMIN. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
13.3.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 13.3.2022. |
Granitni blok. |
Štore |
— |
|
Socerb spominska plošča |
Spominska plošča je postavljena 5 padlim krajanom Socerba v času NOB za svobodo in boljši svet. |
Na sredi vasi Socerb na lepem kamnitem zidu je postavljena spominska plošča. |
PADLI STE V NOB ZA SVOBODO IN BOLJŠI SVET: BORUT ANGEL 1909 - 1945 BORUT SERVUL 1906 - 1945 BOŽIČ JOŽEFA 1909 - 1944 BOŽIČ STANISLAV 1920 - 1945 KOROŠEC LUDVIK 1915 1945 KRAJANI VASI SOCERB KO ZZB NOV ČRNI KAL SOCERB , 27. 04. 1985 |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 23. 03. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Koper |
2598 SOCERB, 969 |
|
Dekani, zadružni dom |
— |
Spominska plošča je na pročelju zadružnega doma (št. 210) ob pošti v Dekanih. |
SLAVA JUNAŠKIM BORCEM ZA SVOBODO IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA, KI SO DALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA NAŠO SVOBODO 1941 -1945 |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 24. 03. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Koper |
2603 DEKANI, 1289/1 |
|
Spominska plošča pri Šnajderlu |
Spominska plošča na hiši pri Šnajderju na Češnjici je posvečena padlima prvoborcema Jožetu Golobu in Antonu Šifrarju. Odkrili so jo oktobra 1964, dostop do obeležja je od križišča ceste Češnjica–Dražgoše. 18. septembra 1942 sta padla v zasedo kurirja 1. grupe odredov Jože Golob in Anton Šifrar, prvoborca, doma s Praprotna. Ponoči sta šla z Rudnega proti Češnjici. Nemci so ju v svetli noči opazili in hudo ranili. Ustrelila sta se sama, ker nista hotela živa pasti Nemcem v roke. Več... Podatki o padlih borcih: Jože Golob, rojen 28. februarja 1921 na Praprotnem, mizarski pomočnik, v Cankarjev bataljon je vstopil 11. decembra 1941, padel 18. septembra 1942 kot kurir 1. grupe odredov na Češnjici. Anton Šifrar, rojen 13. junija 1923 na Praprotnem, strojni mizar, v Cankarjev bataljon je vstopil 11. decembra 1941, padel 18. septembra 1942 kot kurir 1. grupe odredov na Češnjici. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 383-384. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381elezniki.html EŠD 21070 |
200 m od križišča ceste Češnjica - Dražgoše, ob potoku Češnjica. |
NA TEM MESTU STA BILA 18. SEPTEMBRA 1942. UBITA OD NEMCEV, PRVOBORCA: JOŽE GOLOB, ROJ. 1921 IN ANTON ŠIFRAR, ROJ. 1923 OBA DOMA IZ PRAPROTNA. ZB ČEŠNJICA 1964 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Železniki |
K. o. 2062 Studeno, parc. št. 838 |
|
Dob, pokopališče, Pirnat Mihael |
SIstory navaja: Ime in priimek: Mihael Pirnat, Oče: Alojz, Mati: Julijana, Po
domače: Štukov, Datum rojstva: 01. 09. 1904, Kraj rojstva: Dob pri Domžalah,
Kraj bivanja: Dob, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc.
status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 23. 11. 1944, Kraj smrti/izginotja:
Straža nad Lukovico, Kraj pokopa: NULL. Opomba:Mihael Pirnat je napisan tudi na spominski plošči Padlim borcem za
svobodo in žrtvam fašističnega nasilja 1941–1945 v Dobu. Iskalnik grobov Domžale |
Pokopališče Dob, Trg svetega Martina 1, Domžale, Iskalnik grobov, P: S, V: 2 4, S: 3 8 5
Iskalnik grobov Domžale, Dob Dostop: 26. 4. 2024).
|
[križ] PIRNATOVI MIHAEL 1904 – 1944 ŠTUKOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
26.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1943 Dob, parc. št. 1/2 |
|
Spomin Avgustu Jenku |
Avgust Jenko, slovenski preporodovec in publicist, * 8. april 1894, Ljubljana, † 17. avgust 1914, Cer (Srbija). Jenko se je že kot srednješolec priključil narodnoradikalni srednješolski organizaciji Preporod in bil med prvimi »kladivarji«, kot so se imenovali tajni voditelji organizacije. Bil je eden izmed najbolj izostrenih piscev v glasilu Preporod, ki je izhajal v letih 1912 in 1913; uporabljal je psevdonim Nare Sanov. Kot študent medicine na Dunaju je postal član Jugoslovanskega kljuba, v Pragi pa kljuba Jugoslavija. Sodeloval je tudi v mesečniku Glas Juga, ki je objavljal članke v slovenskem in hrvaškem jeziku. Na začetku prve svetovne vojne je pobegnil v Srbijo, vstopil kot prostovoljec v srbsko vojsko in v bitki na planini Cer padel. Prenešeno na sloj Obeležja. vsi123 |
Nad trgovino Soven natura |
Preporodovec Avgust Jenko borec za svobodo Padel na Ceru 1914 |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 15.10.2018 |
— |
— |
— |
Plošča na fasadi |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 3273/2 |
|
Darinka Piščanc, Trst |
— |
Strada di Fiume 499, Trst |
HIER WOHNTE |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
18.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
— |
— |