| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Franc Rozman - Stane, vojašnica Celje |
Srbski akademski kipar vojak Miroljub Kostić (1948–2019) je takoj po diplomi služil vojaški rok v vojašnici Franca Rozmana Staneta v Mariboru, v kompleksu nekdanje Kadetnice. V tem času je za svojo in še eno mestno vojašnico izdelal dve skulpturi. Ob praznovanju dneva vstaje so 18. julija 1974, v parku vojašnice postavili Kostićev celopostavni, več kot tri metre visok kip tega narodnega heroja Franca Rozmana Staneta (1912–1944), izdelan iz jeklobetona. Ob kipu je bil postavljen kamen z vklesanim imenom upodobljenca. Leta 2020 je vojašnica v Celju praznovala sedmo obletnico poimenovanja po tem komandantu in ob tej priložnosti je bil urejen spominski park, kamor je bil prenesen mariborski kip. Odkrit je bil 26. marca 2021, ob obletnici Rozmanovega rojstva. (Kronika) geslo: vojska123
|
Kasarna na Mariborski cesti 29, Celje |
NARODNI HEROJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik 28. 4. 2022 |
1.4.2023. 00:00 |
— |
Foto Urh Ferlež 9. 8. 2022
M.Kermavnar, 1.4.2023, na pobudo Zdenke Primožič dodal opis |
Doprsni kip |
Celje |
1077 CELJE, 312/1 |
|
Gorenje Otave, grob žrtev fašističnega nasilja iz dveh družin |
Grob obeh družin in ostalih, razvidno iz nagrobnih plošč, pod obeležjem. Niša s ploščo, na kateri so napisana imena talcev ter kasneje preminulih in datumi, opremljenih s fotografijami na porcelanski osnovi. Dodane so tri ločene plošče, na sredini je plošča učitelja Antona Merviča. SIstory navaja: Ime in priimek: Janez Korošec, Oče: Janez, Mati: Marija, Priimek matere: Zalar, Po domače: Antonščev, Datum rojstva: 27.02.1901, Kraj rojstva: Kranjče, Kraj bivanja: Kranjče, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): kmet, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 24.07.1942, Kraj smrti / izginotja: pri Stražišču, Kraj pokopa: Gornje Otave, Država pokopa: Slovenija SIstory navaja: Ime in priimek: Andrej Korošec, Oče: Janez, Mati: Marija, Priimek matere: Zalar, Po domače: Antonščev, Datum rojstva: 07.10.1913, Kraj rojstva: Kranjče, Kraj bivanja: Kranjče 3, Zakonski stan: Ni podatka, Poklic (soc. status): kmet, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 24.07.1942, Kraj smrti / izginotja: Stražišče, Kraj pokopa: Gornje Otave, Država pokopa: Slovenija
https://obelezja.wordpress.com/2018/03/11/otave-mervic-grob/foto Miloš Toni |
Na vaškem pokoplišču ob cerkvi, kjer je ta grob, takoj ob vhodu na desni strani. |
MERVIČ ANTON učitelj roj. 18.1.1902 ubit od ital. fašistov 24.VII.1942 Dal življenje za domovino . RODBINI ANTONŠČOVA IN KOVAČEVA USTRELJENI PO ITALIJANSKI VOJSKI 24.7.1942 . KOROŠEC ZALAR JANEZ JANEZ *27.2.1901 *23.4.1910 ANDREJ ANDREJ *7.10.1913 *22.12.1913 IVAN ANGELA *1927+1945 *31.8.1921+21.1.1946 MARIJA OČE ANDREJ *1880*196? MAMA ANGELCA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 4.april 2020, T.Bizjak in P.Strajnar 17.9.2020 |
17.9.2020. 00:00 |
— |
— |
grob, kamen - memorialna dediščina |
Cerknica |
K.o.: 1656 - OTAVE, parc. št.: *1 |
|
PLANINA nad Ajdovščino 109 - pomnik pobitim domačinom |
EŠD: NI |
Planina št.109 je v predelu Koboli. Dostop je iz Ajdovščine skozi Dolenje, mimo Planino in skozi Gorenje vasi do zaselka Koboli, kjer je hišna številka Planina 109. |
NAROD JE SVOJO SVOBODO IZBOJEVAL Z OROŽJEM. PREDEN JE OKUPATOR DOKONČNO KLONIL, JE PREMNOGOKRAT STRESAL SVOJ FANATIČNI SADIZEM NAD NEOBOROŽENIM PREBIVALSTVOM.TO DOMAČIJO SO NEMŠKI VOJAKI DNE 20.12.1944. LETA OBKOLILI IN POBILI NJENE PREBIVALCE: STRELOM SO TEGA DNE PODLEGLI: IVAN MARC *24.6.1895 NA PLANINI MARIJA MARC *10.12.1899 - " - ZORKA MARC *28.2. 1928 - " - SREČKO MARC *19.2.1939 - " - FRANC PLESNIČAR * 20.5.1894 V PODKRAJU TRAGEDIJO JE PREŽIVEL: JOŽE MARC *4.8.1935 NA PLANINI VEČNA JIM SLAVA! PLANINA, DNE 29.11.1986
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Štupica in T. Bizjak |
30.12.2024. 00:00 |
— |
fotografijo spominske plošče je posnel M. Štupica 22.12.2024, ostale fotografije so s spleta! |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogodka, memorialna dediščina |
Ajdovščina |
k.o.2399 - Planina, parc. št.: *187 |
|
Domžale, pokopališče, Müller Janko |
Sistory navaja: Ime in priimek: Janko Müller, Oče: Anton, Mati: NULL, Datum rojstva: 06. 03. 1897, Kraj rojstva: Domžale, Kraj bivanja: Ljubljana, Stara občina: Ljubljana, Nova občina: Ljubljana, Poklic (soc. status): sodnik, Datum smrti/izginotja: 11. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Dachau, Kraj pokopa: Dachau, Država pokopa: Nemčija. |
Pokopališče Domžale – pri cerkvi, Iskalnik grobov Domžale, Domžale – pri cerkvi (Matija Tomc), P: A, V: 1, S: 1. |
RODBINA SIN JANKO * 6. 3. 1897 + 11. 2. 1945 JANKOTU V SPOMIN: Opomba: Verza (varianta) sta iz Uvoda h Krstu pri Savici avtorja Franceta Prešerna. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 20.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
20.7.2024. 00:00 |
— |
— |
grobnica |
Domžale |
K. o. 1959 Domžale, parc. št. 4900 |
|
Jama Kuklja |
Nad vhodom v votlino, do katere pelje markirana steza, je pritrjena glajena tonalitna plošča z vklesanim napisom (odkrita 1983). Votlina je bila 1942 partizanska javka in sedež političnih delavcev. Votlina Kuklja leži v gozdu na začetku strmega skalnatega masiva, ki pada v dolino Mošenika, južno od zaselka Selce.
|
Najlažja pot do jame je iz naselja Selce, vzhodno od Tirne. Pot začnite na južnem delu naselja. Ko se konča asfaltna cesta se pot nadaljuje po makedamskem kolovozu. Najprej zavije desno in kmalu zatem na levo. Kmalu vas bo kolovoz peljal v gozd. Nadaljujte vse dokler ne pridete do razcepa na manjšem pašniku. Na razcepu so vam na voljo 3 poti. Pravilna je srednja pot čez pašnik. Kmalu se boste spet znašli v gozdu. Do sem je pot precej lahka, naprej pa je pot slabo vidna, saj je delno zaraščena.
Od tu naprej se držite leve. Najprej boste opazili pot, ki vodi ostro v levo. To pot izpustite, saj vas vodi nazaj nižje na pašnik. Ko hodite po poti vseskozi opazujte levo stran. Pot do malce zavijala v desno. Kakšnih 150-200m naprej po poti, ki se počasi spušča, boste na levi strani opazili drevo z rdečo zvezdo in puščico v levo. Usmerila vas bo v nekakšno dolinico ali nekakšno vrtačo, ki se rahlo spušča navzdol. Pozor, od tu naprej ni več vidne poti. Po dolinici se držite leve strani kakšnih 50-75m. Kmalu boste opazili drevo z rdečo zvezdo, takoj na levo, nekaj metrov nižje, pa boste videli jamo. Pot do jame je precej nevarna zato pazite kam stopite.
|
Ta votlina je leta 1942 dajala, do izdaje, varno zatočišče vodstvu okrožnega komiteja KPS in okrožnega odbora OP za Litijo, ki so ga sestavljali: Alojz Hohkraut, Polde Eberl - Jamski, Vili Vresk - Urban in Jože Gričar - Metod. OK ZKS Litija in Zagorje 1983 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Janez Jani Majes, 26. 05. 2018
S.Gradišnik, 20. 3. 2024
Z. Primožič 16.9.2024 |
16.9.2024. 00:00 |
— |
Oktobra 2022 je krajevna organizacija ZB začela z obnovo zahtevnega dostopa do jame Kuklje (ali tudi Kukle). 1. sept. 1942 se je nemška policija s pomočjo izdajalca, ki se je prej zdravil tu, od severa približala skrivališču. Polde Eberl - Jamski, ki se je takrat zdravil v jami, je skočil v globino in si tako rešil življenje. O dogodku obstaja policijsko poročilo. -- M. Hladnik po zapisu v Svobodni besedi dec. 2022.
S. Gradišnik, dodal fotografijo št.4, 20. 3. 2024.
Zdenka Primožič 16. 9. 2024 dopolnila Opis z navedbo vira: Pomniki viharja. |
plošča |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Golče 3 |
Plošča kurirski partizanski javki, odkrita 1959. »Gestapo se je na podlagi prejetih informacij dobro pripravil na obračun s sodelavci OF, ki so pomagali prezimiti partizanom in organizatorjem upora proti okupatorju. Svoj maščevalni pohod je začel 24. aprila 1942, ko je večja skupina nemške policije in gestapovcev obkolila Golče. Vodil jih je izdajalec Hernaus. Aretirali so Jožeta Golobarja, ki je imel v domačem hramu urejeno partizansko javko, kjer so se oglašali partizani, kurirji in politični delavci Alojz Hohkraut, Vera Šlander – Lojzka, Polde Eberl – Jamski, Vili Vresk – Urban, Ivan Beja – Bela, Jože Gričar – Metod, Rudi Knez – Silas in drugi. Nekaj dni prej je od njega odšel Jamski, ki si je v hramu nekaj časa zdravil zlomljeno nogo, ki ga je še vedno bolela. Gestapovci so Golobarja vpričo družine strahovito mučili. V mreži za seno so ga obesili na drevo in ga do nezavesti pretepli s puškinimi kopiti. Po temeljiti preiskavi in izropanju domačije so ga v samokolnici odpeljali proti Jablani. Surovo so ga mučili tudi v gestapovskih zaporih v Trbovljah, vendar ni klonil in ni izdajal. Istega dne so aretirali tudi Janeza Razpotnika iz Vežnice in njegovega brata Bernarda. Jožeta Golobarja in Bernarda Razpotnika so 13. maja 1942 v Mariboru ustrelili, medtem ko so Bernarda odpeljali v koncentracijsko taborišče v Šleziji, kjer je po nekaj mesecih umrl.12« (Boštjan Grošelj, Pomniki viharja /Odmev pretresljivih časov/, Šentlambert: Krajevna skupnost, 2022, str. 9, 10) Geslo: Kurirji123 |
Plošča se nahaja na južnem zidu lesene hiše (Golobarjev hram), ki se nahaja med razpotjem v spodnjem delu vasi.
|
V TEM HRAMU JE BILA V NOV REVIRSKA JAVKA LETA 1941-42 KJER STA DELALA NARODNA HEROJA ALOJZ HOHKRAVT član CK KPS ŠLANDER VERA in njihovi ožji sodelavci EBERL LEOPOLD - Jamski VRESK VILI - Vrban BEJA IVAN - Bela, ter domači sin GOLOBAR JOŽE rojen 21.1.1912 ustreljen 13.5.1942 v Mariboru Večna jim slava! ... Z.B.S. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 4. 2018 nedokončano, neobiskano
Obiskal in dokončal: Janez Jani Majes |
16.9.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 16. 9. 2024 dopolnila Opis in lokacijo s podatki iz knjige Pomniki viharja. |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Ljubljana, pokopališe Žale, Franc Mesesnel |
SIstory navaja: Ime in priimek: Franc Mesesnel, Oče: Franc, Mati: Amalija, Priimek matere: Birtič, Po domače: NULL, Datum rojstva: 25.11.1894, Kraj rojstva: Cervignano(Udine), Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): univerzitetni profesor, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na Turjaku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija Geslo: turjaškežrtve123 |
Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek [60B], vrsta [2], grob [17] |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 17.1.2025 |
17.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K.o.: 1736 - BRINJE1, št.parc.: 682/11 |
|
Škrbina, Spomenik NOB |
Kamnit blok, zidan iz obdelanega kamna, s trirogeljnim gornjim delom, simbolom Triglava. Na prednji strani je vzidana marmorna plošča z vklesanimi imeni padlih vaščanov in žrtev. Spomenik je bil odkrit 15. 8. 1947. EŠD 28232 |
Spomenik stoji ob glavni cesti skozi vas, med Gorenjim in Dolenjim Koncem, severno od hiše Škrbina 18. (pravilno: ŠKRBINA 33) |
SLAVA PADLI PARTIZANI DERMAN VINKO ROJ. 20.8.1923 PADEL 20.9.1942 USTRELJENI TALCI COTIČ ALOJZ ROJ. 29.12.1885 26.9.1943 UMRLI V INTERNACIJI ŠIBELJA ANTON 1.2.1885 4.12.1943 POGREŠANI V NEMČIJI ČOTAR ANTO ROJ. 16.9.1897 OD 3.2.1944 OBNOVILA OBČINA KOMEN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, nedokončano 9. 4. 2020; sliki 2 in 3 Bor1974-13.X.2020 |
4.6.2024. 00:00 |
— |
Dodal sliko Mojce Hladnik 27. 9. 2020
M. Kermavnar, 4.6.2024, dopisal imena na spomeniku |
— |
Komen |
2411 ŠKRBINA, 1239/2 |
|
ŠENTLOVRENC - grob partizana, pomnik NOB |
Grob borca NOV Antona Grmovška leži na krajevnem pokopališču in sicer ob pokopališkem zidu na vzhodni strani. Grob je velikosti 0,90 x 2,00 m, pokrit s ploščo iz sivega marmorja, nagrobnik pa predstavlja pokonci stoječa plošča (stela) iz sivega marmorja, velikosti, spodaj 0,50 m, zgoraj 0,70 m, visoka okoli 1,40 m in debela 0,10 m, z vklesanim napisom. »Padli […] Grmovšek Anton, Veliki Videm, 1919–1944«
|
Krajevno pokopališče v Šentlovrencu. |
TUKAJ JE POKOPAN BOREC NOV G R M O V Š E K ANTON IZ VELIKEGA VIDMA 1920 - 1944 |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 8.1.2018 |
9.10.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 9. 10. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Lada Ambrožiča - Novljana Cankarjeva brigada. |
grob, memorialna dediščina |
Trebnje |
k.o.1405, parc.št. 1061/1 |
|
Plošča Amaliji Gornik, Martinjak |
Vir: Obeležja Cerknica Foto: Miloš Toni https://wp.me/p4TOBI-1Mm SIstory navaja Ime in priimek: Amalija Gornik, Oče: Anton, Mati: Frančiška, Po domače: Ulečeva, Datum rojstva: 09. 07. 1923, Kraj rojstva. Grahovo, Kraj bivanja: Grahovo 30, Stara občina: Cerknica, Nova občina: Cerknica, Datum smrti/izginotja: 26. 06. 1944, Kraj smrti/izginotja: Trstenik, Kraj pokopa: Grahovo. »29. Gornik Amalija, mladinska aktivistka iz Grahovega. 25. junija 1944 je 2. domobranski bataljon pod vodstvom Vuka Rupnika vdrl v Gorenje Jezero in Bloško Polico. Odpeljali so sedem ljudi, med njimi Amalijo. Ustrelili so jo v goščavi pod Slivnico. Truplo je imelo devet strelnih ran, razbit obraz in lobanjo brez las. Prst, na katerem je imela zlat prstan, so ji odsekali. Znaki mučenja so bili po celem telesu. Trupla niso zakopali. Našli so jo pastirci čez štiri dni. (Vir: Dr. Makso Šnuderl, Fašistično domobranski teror, str. 74; KUVZ, fasc. 865/VII v AS DE II).« Silvo Grgić, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, 93) |
Na stari cesti med Martinjakom in Grahovin nad Trstenikom.
45°46'35.9"N 14°24'45.9"E |
NA TEM MESTU SO RUPNIKOVI DOMOBRANCI 26.8.1944 UMORILI 21 LETNO SKOJEVKO AMALIJO GORNIK |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 28.6.2023 |
27.11.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 27.11.2023, V Opis dodal podatke iz Sistory in literature po predlogi Zdenke Primožič.
Začasno dodal sliki z Obeležja Cerknica. M. Hladnik 17. 9. 2024 |
Spominska plošča |
Cerknica |
— |
|
Spominske plošče žrtvam in padlim-Pokopališče Mirna |
— |
Pokopališče Mirna |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
31.12.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominske plošče |
Mirna |
— |
|
Marjan Štoka, Štorje |
Pod kamnitim zidom stojita kamnit steber in kamnita kocka z vklesanim napisom. Spomenik je posvečen borcu Marjanu Štoki, ki je bil na tem mestu usmrčen z obešanjem. Postavljen je bil januarja 1972, avtor A. Uršič.
. OBLETNICA USMRTITVE MARJANA ŠTOKE Svobodna beseda SPOMINSKA SVEČANOST, MAMA NI DOČAKALA MARJANOVE VRNITVE Primorski dnevnik SPOMNILI SO SE MLADEGA PROSEŠKEGA PARTIZANA MARJANA ŠTOKE Primorski dnevnik |
Spomenik stoji ob glavni cesti skozi vas, ob hiši Štorje 32, na kateri je bila prvotno spominska plošča. |
NA TEM MESTU JE V ČASU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 19. 5. 2020, foto in besedilo M. Hladnik 14. 7. 2020
19. februar 2021-dopolnil D.Divjak |
8.9.2024. 00:00 |
— |
19.2.2021- dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 8.9.2024, dodal povezave na časopisne članke. ZP |
steber |
Sežana |
K.o.: 2442 -ŠTORJE, št.parc.: *78/1 |
|
Krmelj |
»KRMELJ - Ob jubileju XII. brigade, ki bo v soboto, 24. septembra, ob 11. uri v Krmelju, ko bodo po brigadi poimenovali tamkajšnjo osnovno šolo, bodo kraj tudi likovno obogatili. Tako 150 šolarjev Mirenske doline že od poletja sem dolbe v les like na temo NOB, ki jih te dni sestavljajo v celoto pod mentorstvom likovnika Braneta Šusterja. Ta spomenik bodo odkrili jutri ob 17. uri. Ta čas delajo v Krmelju še trije likovniki. Issei Tada prihaja iz daljne Japonske, družbo pa mu delata Roberto Stella iz Opatije in Mare Kovačič iz Ljubljane. Izdelujejo skulpture v jeklu. Z njihovo ustvarjalnostjo naj bi sredi Krmelja nastal svojski Titov spominski park sodobne plastike. Umetniki so zadovoljni z delovnimi razmerami, predvsem pa s prijaznostjo tamkajšnjih ljudi. Metalna jim je za delo odstopila prostor in železo.«
|
Krmelj, parkirni prostor pri Gasilskem domu v neposredni bližini Gostišča Barbara v centru naselja. |
— |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 23. 4. 2017, foto 17. 7. 2011 nedokončano, in Ljubo Motore, 25. 7. 2019 |
23.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 23. 2. 2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal Opis in fotografijo 3/2 iz Dolenjskega lista |
metalna skulptura |
Sevnica |
K. o. 1389 Goveji Dol, parc. št. 1250/13 |
|
Ruše |
Spomenik padlim borcem NOB in žrtvam dela, članom kolektiva Tovarne dušika Ruše.Spomenik je posvečen 22. padlim borcem NOB in 20. žrtvam dela. |
Tovarniška cesta 51 |
PADLI SO KOT NI JE SMRTI BREZ ŽIVLJENJA KAJUH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 29.11.2022
S.Gradišnik in T. Gržina dodala opis in posnetke. |
20.9.2024. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Ruše |
K.o.: 665 - RUŠE, št.parc.: 64/8 |
|
Spopad z orožniki |
Čim sta se orožnika dovolj približala, je ustrelil iz zasede Iks in zadel orožnika Fleckerja, ki se je smrtno zadet zgrudil. Na Ankerla je ustrelil Don, pa mu je puška v tem hipu odpovedala. V tem trenutku je drugič počila Iksova puška in tudi drugi orožnik je smrtno zadet obležal. Vir: F. Filipič, Pohorski bataljon, str.95. |
Od Juršeja ( Smolnik 25) gremo cca 1km južno po vlaki do spomenika. Pot je markirana.
|
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik in T. Gržina |
20.9.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, popravil opis poti in izbrisal netočne koordinate. |
Kamen s ploščo |
Ruše |
— |
|
Aleja komandantov, Baza 20 |
S ceste vodi proti pritličnim prostorom nekdanjega sprejemnega središča betonirana pot imenovana Aleja komandantov. Ob njej so na desni strani spomeniki vsem štirim komandantom partizanske vojske. Posamezne spomenike sestavljata po dve vertikalno položeni granitni plošči, ki stojita na granitnem podstavku na katerem je manjša okrogla plošča z napisom od kdaj do kdaj je dotični bil komandant slovenske vojske. Spomenik zaključuje granitna plošča na kateri so postavljene podobe komandantov. Originalno so bili to doprsni bronasti kipi, ki pa so bili med 15. in 18. majem 2015 odtujeni. Tudi sedaj se vandali znašajo nad spomeniki in jih onečaščajo. . Drugi komandant - narodni heroj generalmajor Ivan Maček – Matija poveljnik
glavnega poveljstva slovenske partizanske vojske je slovenski vojski poveljeval
od 1.10.1942 do 13.7.1943, ko ga je zamenjal Franc Rozman - Stane. Njegov
spomenik je največkrat oskrunjen. Tudi sedaj manjka njegova podoba na vrhu
spomenika. Tretji komandant - narodni heroj generalpodpolkovnik Franc Rozman - Stane poveljnik glavnega poveljstva slovenske partizanske vojske je slovenski vojski poveljeval od 13.7.1943 do 7.11.1944. Franc Rozman je tragično umrl za posledicami hude rane, ki jo je dobil med preskušanjem novega orožja – minometa, ki so jih poslali partizanom britanski zavezniki. Mina je v cevi eksplodirala in ga smrtno ranila. Še istega dne je umrl v bolnišnici OF Kanižarica pri Črnomlju. Nekaj dni po smrti so ga 11. novembra proglasili za narodnega heroja Jugoslavije. Pokopali so ga v Srednji gori na belokranjski strani Kočevskega roga. Po vojni so aprila 1949 njegove posmrtne ostanke prenesli v Grobnico
narodnih herojev v Ljubljani. Komandant Stane, kakor so ga imenovali partizanski
borci, velja za enega najpomembnejših likov iz časov NOB. Zelo znana partizanska
pesem Komandant Stane je posvečena njemu. Zadnji komandant - narodni heroj generalpodpolkovnik Dušan Kveder – Tomaž poveljnik glavnega štaba NOV in POS je slovenski vojski poveljeval od 10.11.1944 do 1.5.1945, ko je bila z dekretom Josipa Broza – Tita slovenska vojska ukinjena. fotografija 3/2: RTV Slovenija |
Parkirišče pod Bazo 20
1. Iz smeri Ljubljane mimo Soteske in v vasi Podturn desno v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20.
2. Iz Novomeške smeri skozi vas Podturn, na križišču v vasi desno in na koncu vasi levo v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20.
3. Iz Belokranjske smeri po "Partizanki" skozi Podturn naravnost v križišču in na koncu vasi levo v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20.
4. Iz Kočevske smeri lahko kar skozi Kočevski rog do Baze 20 ali po cesti skozi Smuko do Dvora, nato desno do Soteske, kjer se desno odcepi partizanska magistrala do Podturna in v križišču pred Podturnom desno v gozd po asfaltirani cesti do parkirišča pod BAZO 20. Lahko pa južno čez Črnomelj, ali severno skozi Ribnico in naokoli po avtocesti do Novega mesta, nato do Dolenjskih Toplic in do Podturna na križišču v vasi desno in na koncu vasi levo v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20.
|
PRVI SPOMENIK: NARODNI HEROJ GENERAL PODPOLKOVNIK FRANC LESKOVŠEK – LUKA POVELJNIK GLAVNEGA POVELJSTVA SLOVENSKIH PARTIZANSKIH ČET 1897 – 1983 POVELJEVAL JE OD 22.6.1941 DO 1.10.1942 DRUGI SPOMENIK: NARODNI HEROJ GENERALMAJOR IVAN MAČEK – MATIJA POVELJNIK GLAVNEGA POVELJSTVA SLOVENSKE PARTIZANSKE VOJSKE 1908 – 1993 POVELJEVAL JE OD 1.10.1942 DO 13.7.1943 TRETJI SPOMENIK: NARODNI HEROJ GENERAL PODPOLKOVNIK FRANC ROZMAN – STANE POVELJNIK GLAVNEGA POVELJSTVA NOV IN POS 1912 – 1944 POVELJEVAL JE OD 13.7.1943 DO 7.11.1944 ČETRTI SPOMENIK: NARODNI HEROJ GENERAL PODPOLKOVNIK DUŠAN KVEDER – TOMAŽ POVELJNIK GLAVNEGA ŠTABA NOV IN POS 1915 – 1966 POVELJEVAL JE OD 10.11.1944 DO 1.5.1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kulovec 24.8.2019 |
16.7.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 16. 7. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dodal povezavo na portal RTVSLO.si in fotografijo 3/2 s portala ter fotografijo 3/3 Mojce Luštrek iz 26. 12. 2008. Opustil splošne povezave, ki niso povezane s tem obeležjem. |
nekoč štirje kipi |
Dolenjske toplice |
K.O.. Podstenice, Parcelna številka: 1611/455, 1611/456 |
|
Padlim sovaščanom v NOB, Kal pri Pivki |
Spomenik je postavljen na ograjenem prostoju. Izdelan je iz kamnitega bloka, na vrhu katerega je rdeča peterokraka zvezda. Na njem so vklesane tri pravokotne ploskve, na katerih so izpisana imena padlijh in posvetilo. Na podstavku je vklesana še četrta manjša pravokotna ploskev, na kateri je vklesan naziv kamnoseka, ki je spomenik izdelal. Odkrit 4. 7. 1977, avtor Marino Kontelj.
|
Spomenik se nahaja v središču vasi, poleg igrišča.
Hiša v bližini: Kal 26 |
PADLIM SOVAŠČANOM V NOB ---- AVSEC JAKOB 1920-1944 CUCEK VINCENCIJ 1910-1944 DOLGAN IVAN 1912-1945 FIDELJ JOŽEF 1909-1944 KAPELJ JOŽEF 1909-1945 KAPELJ JAKOB 1913-1944 MOREL ANTON 1925-1045 MOHORČIČ KARLO 1923-1944 RUNTIČ ALOJZ 1916-1944 SMRDELJ FRANC 1912-1943 VOLK LUDVIK 1921-1944 ŽNIDARŠIČ LADO 1925-1945 INTERNACIJI KAROLI FRIDERIK 1914-1944 ---- NISMO UMRLI. KRESNICE SMO, PLAMENICE SMO, IN SONCE ŽAREČE, KI NOSI VAM SREČE V SVOBODNI DAN. ---- KAMNOSEŠTVO AVSEC KAL 22. |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 29.11.2017 |
26.4.2021. 00:00 |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2021 |
Prostostoječi spomenik |
Pivka |
K. o. 2499 Kal, parc. št. 64 |
|
Pokopališče Trava, Malnar Anton |
SIstory navaja: Ime in priimek: Anton Malnar, Oče: NULL, Mati: NULL, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 20.04.1902, Kraj rojstva: Srednja vas pri Dragi, Kraj bivanja: Srednja vas pri Dragi, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): Ni podatka, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 05.08.1942, Kraj smrti / izginotja: Draga, Kraj pokopa: Trava, Država pokopa: Slovenija
|
Lokalno pokopališče, po poti od glavnega vhoda, nato levo, grob je na desni strani ob poti, Trava. |
M A L N A R J E V I ANTON 1902 - 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 22.7.2024 |
22.7.2024. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Loški Potok |
K.o.: 1585 - TRAVA, št.parc.: 1757/2 |
|
GORENJE OTAVE - spominska plošča ustreljenima učiteljema |
Na fasadi nekdanje osnovne šole je vgrajena spominska plošča, velikosti 0,40 x 0,50 m in okoli 2,50 m od tal, v spomin na kot talca ustreljena nekdanja učitelja te šole, ki so ju ustrelili italijanski fašisti. Italijanski okupatorji so med očiščevalnimi akcijami 24. 7. 1942 postrelili 20 domačinov, med njimi organizatorja NOG učitelja Metoda Merviča in Viktorja Šinkovca ter predsednika vaškega odbora OF Franca Popita. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 311.(Dodal S.Gradišnik, 17. 9. 2024). https://obelezja.wordpress.com/2018/03/11/otave-spominska-plosca-na-soli/foto Miloš Toni |
Po prihodu v naselje se takoj za gasilskim domom cesta do zgradbe nekdanje šole, ki nosi hišno številko Otave 5. |
V TEJ ŠOLI STA POSLEDNJIČ UČILA PROSVETNA DELAVCA MERVIČ METOD * 18.1. 1902 IN ŠINKOVEC VIKTOR * 19.III. 1909 VNETA BORCA ZA SVOBODO IN ČAST DOMOVINE SO DNE 24.VII.1942 UBILI ITALIJANSKI FAŠISTI. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 4.april 2020, T.Bizjak in P.Strajnar 17.9.2020 |
17.9.2024. 00:00 |
— |
Franko Pleško je obnovil črke na plošči.
S. Gradišnik, 16.9.2021. |
kamen - memorialna dediščina |
Cerknica |
K.o.: 1656 - Otave, parc.št.:5/2 |
|
Alojz Handler, Travna gora |
Prvotna plošča, ki je bila namesto nagrobnika in pritrjena na deblo drevesa, je bila lesena in z vžganim sporočilom, je od avgusta 2019 kovinska, velikosti 70 x 50 cm, sestavljena iz nosilne podlage - pločevina, pobarvana z rdečo barvo, nad njo pa je 2 mm jeklena plošča iz cortena, ki ima izrezane črke oz. celotno sporočilo. Ploščo so naredili in pritrdili člani ZB NOB iz Sodražice.
Snežilo je še in še. Odprava za sestanek v Ravnem Dolu, sestoječa iz komandirja, komisarja in štirih mož spremstva, je do pasu zagazila v sneg ter si začela utirati naporno pot čez Travno goro. Že so bili zagledali znano kapelico in se ji bližali korak za korakom. Še na misel jim ni prišlo, da utegne biti ob njej kaj nevarnega, saj so šli že tolikokrat srečno mimo. In prav tu so jih čakali Italijani ter jih napadli. Partizan Anton Juriševič-Kovačičev Tonček iz Sodražice, po rodu iz Podgrada na Primorskem, ki je bil nazadnje orglar v Mozlju pri Kočevju, je obležal smrtno zadet. Naslednje dni so ga skrivaj pokopali v Sodražici. Alojz Handler, kočevski Nemec iz Stare cerkve, ki ga je bil v četo pripeljal z lepimi pohvalami in priporočili sam okrožni sekretar Jože Šeško, pa je bil smrtno ranjen. Ranjenega tovariša so pobrali in se z njim umaknili nazaj po svoji sledi naravnost v partizanski tabor pod Velbom – saj jim kaj drugega ni preostalo. Še sreča, da jim Italijani niso sledili po shojeni gazi. Partizanski tabor Ribniške čete je tedaj doživel prvi preplah. V naglici so se posvetovali in prišli do spoznanja, da so obkoljeni ali pa bodo v najkrajšem času. Vedeli so, da sovražnik ne gre v gozd z majhnimi silami ter da jim zato ne kaže sprejemati boja ali se v zasneženem gozdu umikati pred Italijani. Odločili so se, da se bodo prebili iz obroča v dolino in se tam razšli. Toda kam z ranjencem? S seboj ga ne morejo nositi in mučiti, ko so rane tako hude. Slovo je bilo boleče in mučno za vse. Smrtno ranjeni in onemogli tovariš je ostal sam z obvezanimi prsnimi ranami pod šotorom v partizanskem taborišču. Brez besed je proseče zrl za svojimi tovariši, kot bi vedel, da pač mora biti tako. Tovariši so zložili šotor, zabrisali sledi, ranjenca tolažili in mu obljubili, da se kmalu vrnejo ponj, da ga bodo spravili v vas, kjer se bo zdravil. Odej, hrane, orožja in drugega je bilo v taborišču precej, težko pa je bilo najti človeka, ki bi ranjenca oskrboval ter čuval; on sam pa jih je silil, naj vendar že gredo, da jih ne polovijo in pobijejo Italijani. Potem so se brez obotavljanja poslovili od taborišča in ranjenega tovariša ter zagazili v sneg v celo. Izogibajoč se znanih poti in prehodov, so se prebijali skozi skrivne prehode in se srečno izmuznili iz sovražnikovega obroča. Po sestanku v opekarni in po pogovoru z Gašperjem – v Belem Mlinu pri Žlebiču – je Vinko Mihelič povedal kurirju Stanetu in tovarišu Aliču, da je v partizanskem taboru pod Velbom ostal pod šotorom hudo ranjen partizan, ki ga je treba nemudoma rešiti in spraviti v dolino. Vinko Mihelič ju je opremil z obvezami, žganjem, rumom, čajem, sladkorjem in jestvinami, v ponedeljek zarana pa sta krenila v gozd kot nedolžna kmeta ali gozdarja. Izogibala sta se italijanski poti in srečno dospela na Travno goro. Izognila sta se tudi gostilne pri Lenčku, kjer so Italijani aretirali Sodražana Ivana Čampo in Jožeta Lavriča, ju odpeljali in pretepli. Izmuznila sta se italijanski vojski in se vrnila v dolino. Naslednji dan sta ponovno poskušala srečo prek Ravnega Dola in s smučmi na rami zagazila v visoki sneg in naskočila na strmo goro. Nalogo partije je bilo treba brezpogojno izvršiti. Ves dan sta se vzpenjala v hrib in rila sneg ter v mraku dospela do Rusove koče. Tu sta prenočila, si skuhala čaj in se odpočila. 'Ranjenec je že četrti dan sam s smrtnimi ranami in brez pomoči znotraj sovražnega obroča, če ga niso že dobili,' sta se menila borca in ugibala, kako naj se prebijeta do njega in kaj bosta našla v taborišču. Stane Nosan je molčal. Razgledal se je po nevarnem v sneg zavitem gorskem svetu in s smučmi zagazil v sneg, za njim pa se je opotekal in poganjal Alič. Gazila sta in gazila s smučmi, ko so jima bolj rabile kot krplje, se vzpenjala na griče in se spuščala v doline, otepala sneg z vej in se zapletala vanje, nazadnje pa le srečno prešla sovražnikov obroč in se tiho približala zapuščenemu taborišču. Po gazeh sodeč, Italijani še niso odkrili tabora. Morda bosta le našla ranjenega tovariša Laknerja, ga rešila in spravila v dolino, za tistimi, ki so se srečno prebili. 'Pravzaprav sva že v taborišču,' si je dejal Stane, ko je zagledal napeto snežno krtino nad podrtim šotorom. Spogledala sta se in začela iskati. Odmetavala sta sneg in ga otepala, privzdignila šotorsko plahto ter odgrnila ležišče. O ranjencu ni bilo ne duha ne sluha. Le nekaj drobnarij z aparatom za britje in glavnikom je bilo na ležišču s prisušenimi krvavimi madeži, ranjenca pa nikjer. Že sta mislila, da so Italijani morda le odkrili taborišče in odnesli ranjenca, kajti sneg, ki je še venomer padal, je zametel sledi za partizane in za sovražnika. Stane je spustil iz roke šotorsko plahto, ki se je spet poveznila nad ležišče. Potem sta krenila dalje in iskala ranjenca, zakaj Stane je upal, da se je fant, čeprav huje ranjen in razbolen, premaknil nekaj sto metrov stran pod Velb, kjer je prej taborila četna glavnina. Morda si je v zadnjih mukah še želel svojih stvari in ležišča. V snegu sta se prerila do Velba in zagledala prečudno kamnito zavetišče na vrhu te gore. Videti je bilo kot iz pravljice. V njem sta našla pet korakov široko in deset korakov dolgo 'sobico', skrito v živi, večni skali, z vhodom na severni strani, zadnja stran pa je bila obrnjena k sončni jugozahodni strani. Stranske stene so bile iz živega kamna, nad ostreškom je ležala debela plast zemlje in kamenja, tam zgoraj pa je raslo debelo gorsko drevje. Med obzidki so bila urejena skladišča za orožje in živila. Videla sta, da je orožje nedotaknjeno, vojaške odeje in obleke so bile zložene in pospravljene, prav tako tudi živila. Skupna ležišča so bila postlana in suha, urejena in pregrnjena z debelimi vojaškimi odejami, ki so imele ob straneh tribarvni pas državne zastave. In na enem izmed ležišč v sredini na južni strani sta zagledala ranjenega tovariša, ki pa se ni niti zganil niti zmenil zanju. Ležal je pokrit z odejami in vanje zavit. Zglavje je imel privzdignjeno, oči priprte, v obraz pa je bil voščeno bled in hladen. Pred spanjem si je bil odpel zapestno uro in jo položil ob vzglavju na levo stran. Zraven ure je bil njegov dnevnik, kamor je do zadnjega vpisoval samo še svoje zadnje občutke, da bi tisti, ki ga bodo našli, vedeli, kdaj je zaspal. Na desni strani je ob njem ležala vojaška puška z usnjeno torbico za naboje ter nekaj bomb. Desna roka mu je ležala čez prsi, v levi pa je imel odprto knjigo, s palcem med stranicami. Bila mu je zadnja prijateljica, ki jo je bral, dokler je bil živ, preden je za vedno zaspal. Pomoči od ljudi pa zdaj ni več potreboval. V dolino sta se tovariša vrnila brez njega. Pred mrakom sta dospela že vsa izčrpana in mokra do Rusove koče, kjer je Alič omagal in tam prenočil, Stane pa se je ponoči sam vrnil v dolino.« (Zdravko Troha, Življenjepisi in spomini nekaterih kočevskih Nemcev in partizanov, Kočevski Nemci - partizani, Ljubljana: Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler, 2004, str. 58–60)
Alojz Handler (Franc Lakner-Pepček), krojač iz Stare Cerkve pri Kočevju, rojen leta 1914, je bil od julija 1941 junaški borec Ribniške čete. Njega in še dva Slovenca, Lisac Lojza-Mora ter sekretarja OF iz Kočevja je pripeljal na Travno goro v Ribniško četo, v drugi polovici julija 1941 profesor Jože Šeško, tedaj sekretar Okrožnega komiteja Komunistične stranke za Kočevsko. Franc Lakner je bil v drugi polovici oktobra 1941 v bojih z Italijani na Travni gori težko ranjen in je kljub negi in oskrbi soborcev v parih dneh umrl. Tedaj je na Travni gori oziroma na širšem območju zapadlo meter in več snega.« (Zdravko Troha, Moja razprava na zborovanju slovenskih zgodovinarjev 10. in 11. 4. 2001 v Ljubljani, Kočevski Nemci - partizani, Ljubljana: Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler, 2004, str. 92) SIstory navaja: Ime in priimek: Alojz Handler, Oče: NULL, Mati: NULL, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 04.06.1913, Kraj rojstva: Stara Cerkev, Kraj bivanja: Stara Cerkev, Zakonski stan: Ni podatka, Poklic (soc. status): krojač, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 25.10.1941, Kraj smrti / izginotja: Travna gora, Kraj pokopa: Velika gora, Država pokopa: Slovenija |
Od Doma na Travni gori gremo po cesti najprej proti zahodu, nato pa se cesta obrne na jug. Po okoli 2 km pridemo do Boštjanovega štanta - križišča, kjer pot nadaljujemo še naprej proti jugu in to okoli 1 km, kjer pridemo do izogibališča oz. razširjenega cestišča, tudi zlagalnica debel (45˙42´49,49˝ - 14°38˙45,11˝ ). Tu moramo na deblih na levi strani cestišča poiskati narisane smerokaze in markacije in gremo po njih proti vzhodu in po enem kilometru poti pridemo do Velba. |
Na skali ob prehodu skozi Velb, velikosti okoli 80 x 110, je vklesan napis: [zvezda] Tu pod to mogočno 25. X. 1941 je bil težko |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 26.7.2017.
Z, Primožič 6.9.2024
D. Divjak 13.2.2025 |
13.2.2025. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 6. 9. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Zdravka Trohe Kočevski Nemci - partizani.
D. Divjak dodal podatke iz Sistoriya, 13.2.2025 |
grob, skala s kovinsko ploščo |
Ribnica |
K.o.:1628, parc.št.536/4 |
|
Spomenik padlim športnikom, Stražišče |
Na sprednji ploskvi pokončnega kvadra iz sivega marmorja je pritrjen bronasti relief telovadca. Na stranskih ploskvah so vklesana imena 42 v NOB padlih telovadcev in športnikov s stražiškega območja. Načrt zanj je napravil Josip Didek, odkrilo ga je TVD Partizan 27. novembra 1955. Bronasti relief telovadca na spomeniku je delo kiparja Staneta Keržiča. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 33-34. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 230. EŠD 21691 |
Spomenik stoji pred telovadnim domom v Stražišču na Jernejevi ulici 12. |
napis na levi ploskvi BENEDIK FRANC 1885 1942 BENEDIK ZDRAVKO 1920 1944 BENEDIK JOŽE 1921 1943 BENEDIK VINKO 1913 1944 BERNIK FRANC 1912 1944 BIČEK HENRIK 1917 1942 BAJŽELJ ŠTEFAN 1905 1945 BAJŽELJ PAVEL 1923 1942 CVIKL ANICA 1924 1944 CELAR JOŽE 1916 1943 DEŽMAN LOJŽE 1912 1945 DRNOVŠEK LOJZE 1916 1942 DOBERŠEK RUDI 1920 1941 ERŽEN FRANC 1915 1944 GROHAN LEOPOLD 1922 1945 GROS MARJAN 1919 1943 GROS ANTON 1812 1945 HLEBČE JOŽE 1913 1944 HLEBCE FRANCI 1915 1944 HAFNER FRANC 1922 1944 HAFNER FRANC 1922 1942 JEŠE FRANCI 1894 1944 KOVAČIČ IVAN 1916 1942 KUNSTELJ VALENTIN 1922 1944 KRISTAN EVGEN 1909 1944 KRAGULJ DJURO 1915 1945 KAVČIČ ANTON 1918 1945 KAVČIČ DORE 1915 1945 KAVČIČ IVANKA 1922 1944 KRIŽNAR FRANC 1923 1944 KRIŽNAR ROZI 1918 1944 napis na desni ploskvi KRIŽNAR ANTON 1888 1945 KODRAN ANGELCA 1927 1945 KOCAR STANE 1920 1945 LAMPE PAVEL 1923 1942 LUŽNAR VLADO 1924 1944 MEZEK MATEVŽ 1913 1943 OMAN JOŽE 1922 1944 OMAN LUDVIK 1909 1942 POGAČNIK LUDVIK 1917 1944 PEDRAN JOŽE 1900 1945 PRESTOR FRANC 1911 1944 RIBIČ MARJAN 1910 1944 ROZMAN MAKSA 1921 1944 RAKAR FRANC 1905 1942 ROZMAN NIKO 1915 1944 SUHOMEL BOŠKO 1919 1944 STANIČ RUDI 1905 1944 SKOK VILKO 1921 1944 ŠIŠKA JOŽE 1888 1942 ŠIŠKA JOŽE 1821 1942 ŠIŠKA ALOJZ 1926 1942 ŠIŠKA ALFONZ 1924 1942 ŠNAIDER MIRKO 1916 1944 ŠTEMBERGER LUDVIK 1911 1945 TOMINC EDVARD 1921 1942 VOLČIČ MIRKO 1919 1942 VREČEK FRANC 1924 1944 ZALETEL ANTON 1911 1945 ZIKA CVETKA 1923 1944 ZLATNAR MILAN 1912 1942 ŽVAB RADO 1922 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Zdenka Likar, foto M. Hladnik 30. 8. 2013, 16. 4. 2017 |
28.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 28.5.2023, dopolnil besedilo na spomeniku z imeni, dodal fotografijo 3/2 |
relief na stebru iz marmorja |
Kranj |
2131 STRAŽIŠČE, 211/3 |
|
Pokopališle Trava, Volf Franc |
SIstory navaja: Ime in priimek: Frančišek Volf,
Oče: Valentin, Mati: Frančiška, Priimek matere: Križ, Po domače: NULL, Datum
rojstva: 27.11.1902, Kraj rojstva: Črni Potok pri Dragi, Kraj bivanja: Črni
Potok pri Dragi, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): kmečki delavec,
PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 25.11.1942, Kraj smrti / izginotja:
Rab, Kraj pokopa: Rab, Država pokopa:
Hrvaška Geslo: taboriščeRab123 |
Lokalno pokopališče, po poti od glavnega vhoda nato levo. grob je v drugi vrsti, Trava. |
V O L F O V I FRANC 1902 - 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 22.7.2024 |
22.7.2024. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Loški Potok |
K.o.: 1585 - TRAVA, št.parc.: 1757/2 |
|
Spomenik 366 neznanim borcem, Dobrnič |
Iz grobo obdelanih kamnov zgrajen spomenik v stilizirani obliki Triglava z zvezdo in OF na vrhu označuje z obzidjem zamejeno grobnico, kjer je pokopanih 366 partizanov, ki so padli na širšem območju Dobrniča. Spomenik je bil postavljen leta 1952. Tako zanemarjenega, zaraščenega in težko dostopnega spomenika je pa pri nas težko najti! Vsaj tako je bilo 1. junija 2015. Ob obisku 19. oktobra 2024 je bil spomenik očiščen, prav tako okolica. Vidni so bili kupi porezanega razraščenega grmičevja in ostalega rastlinja s področja spominskega obeležja. Ostala sta le dva okrasna grma znotraj betonskih stebrov, medsebojno povezanih z masivno železno verigo. Spominska plošča je očiščena, napis na njej obnovljen. Črki OF in zvezda sta potrebni barvanja, ki je najbrž predvideno v okviru obnove. EŠD 9529 |
Na hribu Marnce nad vasjo Gorenja vas malo pred Dobrničem; dostop je skoraj nemogoč: ceste do spomenika ni, niti kolovoza, po travnikih pa se težko pride, ker je polno električnih pastirjev; najbolje je iti navkreber po cesti iz Gor. vasi proti Trebnjemu, na vrhu klanca zavijemo desno po makadamu, ki se kmalu neha, nato pa čez travnike in ograde. ... |
ČAST IN SLAVA 366 NEZNANIM BORCEM KI SO DALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA ZMAGO LJUDSKE REVOLUCIJE ZVEZA BORCEV DOBRNIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik 1.6.2017
D. Divjak 20.10.2024 |
20.10.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal opis, podatke in posnetke, 20.10.2024 |
visok triglavi spomenik z zvezdo in OF-napisom |
Trebnje |
K.o.: 1431-DOBRNIČ, št.parc.: 947/3 |
|
Levec - partizanski prehod |
Spominsko znamenje ob progi v Drešinji vasi, kjer je 28.10.1941 prečkal progo Štajerski bataljon na pohodu na Kozjansko. Vir: Vodnik po partizanskih poteh. Spomeniki .. Žalec, 12 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Prehod123 |
Nekje ob progi v Levcu, popravi lokacijo.
Lokacija ustreza. S.Gradišnik. |
1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
S.Gradišnik, 16.05.2021 |
26.5.2020. 00:00 |
21.7.2025. 16:44 |
Fotografije dodal S. Gradišnik |
— |
Žalec |
— |
|
Ivan Sancin - Jovo, Dolina, Italija |
Plošča Sancinu, ki je padel aprila 1942 na Nanosu, je bila odkrita 1982,
https://www.spomeniki.org/monuments/spominska-plosca-francu-cucku-v-dolini/ |
Na obcestni fasadi hiše Dolina 92 sredi vasi, 30 m SV od osrednjega partizanskega spomenika v vasi. |
V TEJ HIŠI SE JE RODIL - IN QUESTA CASA E NATO IVAN SANCIN - JOVO PRVOBOREC ZA SVOBODO - COMBATTENTE PER LA LIBERTA 18. 4. 1942 VZPI
- ANPI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 8. 2018, 20. 12. 2020
D. Divjak 10.3.2024 |
23.7.2023. 00:00 |
— |
"Z nanoško bitko je povezana še spominska plošča Ivana Sancina – Jova v Dolini pri Trstu. Na njej je naveden napačen datum in kraj smrti, in sicer 18. april 1942 na Nanosu. Dejansko je umrl 21. aprila 1942 pri Škulah, pokopan pa je bil v Gorici 23. aprila 1942. Domačini v Dolini pri Trstu so pokazali pripravljenost, da bi spominsko ploščo popravili." -- Primož Plahuta: Spomeniki nanoške bitke. Svobodna beseda okt. 2023. (M. Hladnik, 23. 7. 2023)
D. Divjak dodal povezavo 10.3.2024 |
Spominska plošča |
Italija, Dolina |
— |