Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
1338
Marof pri Mrzlem Polju

Dve plošči na spomeniku.

Na odcepu ceste Mrzlo Polje-Jurklošter za Blatni Vrh v kraju Marof.

            1941                                    1945

       NUK TOMAŽ     [zvezda]    PAJK JOŽE
      ŠMID ANTON                    GUČEK IVAN
    GOLOB FRANC                  GOLOB KARL
    REZEC FRANC                 ŠANTELJ KARL
    ZORKO ANTON                 BOBRIČ KARL
    JANČIČ MATIJA                BLATNIK JOŽE
   KOPRIVC FRANC             PUŠNIK FRANC
 GRADIŠNIK LUDVIK          KOPRIVC ALOJZ
 DOBRŠEK JULIJANA     GRAČNER TEREZIJA
TREFALT STANISLAV   GRAČNER FRANČIŠKA

         STE DOMOVINE SE KLICU ODZVALI,
                    ŽIVLJENJA DAROVALI
         DA BI SLOVENCI SVOBODNI OSTALI.
.
Druga plošča:

   OBČINSKI ODBOR ZB NOV LAŠKO
                       V spomin
           Prvemu neznanemu borcu
             padlemu novembra 1941.
             Štirim neznanim borcem
KOZJANSKEGA ODREDA padlim v borbi
       z ustaši in nemci decembra 1944
        Trem neznanim borcem umrlim
 v bolnici na Voluški gori leta 1944 – 1945

M. Hladnik 8. 4. 2017 nedokončano S.Gradišnik 9.2.2020.
1.8.2024. 00:00
M. Kermavnar, 1.8.2024, dopisal imena na spomeniku. Eden od neznanih pokopanih padlih borcev je gotovo Franc LIKOVIČ, roj. 27.08.1922 v Pečovniku, stan. v Štorah, samski, rudar, XIII. SNOUB Mirka Bračiča, datum smrti 14.12.1944 v Blatnem vrhu. Fajdiga v II. knjigi o Bračičevi brigadi na strani 429 pravi, da so ga ranjenega mučili in s puškinimi kopiti potolkli ustaši! Drugi pa Ivan BREČKO, roj. 07.12.1910 v Panečah, stan. v Trbovljah, samski, delovodja, Kozjanski odred, kom. 1.č. 2.bat., kom.mesta Planina. Fajdiga opisuje njegovo smrt na isti strani. Bor1974-22.I.2025.
Spomenik
Laško
1034 MRZLO POLJE, 1427/2
9486
Dol pri Ljubljani, pokopališče, Lenček Franc

Sistory navaja: Ime in priimek: Franc Lenček, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 24. 07. 1920, Kraj rojstva: Kleče, Kraj bivanja: Kleče, Stara občina: Ježica, Nova občina: Ljubljana, Poklic (soc. status): absolvent kmetijske šole, Datum smrti/izginotja: 24. 02. 1944, Kraj smrti/izginotja: Oklo nad Ihanom, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.

»2. Iz bivše občine Dol (sedanjih krajevnih skupnosti Beričevo-Brinje in Dol): […]LENČEK FRANC ml.  iz Kleč, rojen leta 1920, odšel k partizanom v novembru 1943, padel 24. 2. 1944.«

(France Šušteršič, Seznam borcev in političnih aktivistov NOV ter žrtev sovražnikovega nasilja, Na levem bregu Save, 1. zvezek, Ljubljana: Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1982, str. 204)

Opomba: podatek o dnevu rojstva je v Sistory (24.) drug kot na nagrobniku (25.).

Pokopališče Dol pri Ljubljani, levo od pokopališkega vhoda nasproti vhoda v pokopališko cerkev, 1. vrsta, 4. grob z leve strani vrste.

LENČEK            [križ]            RABIČ
FRANC   25. 7. 1920  - 24. 2. 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 23.1.2025 po fotografijah in predlogi Zdenke Primožič
23.1.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Dol pri Ljubljani
K. o. 1761 DOL PRI LJUBLJANI , parc. št. 1/1
1222
Žrtvam, Bohinjska Bistrica

Skala s štirimi bronastimi ploščami s podatki 35 borcev in 13 žrtev fašističnega nasilja 1941-1945 iz Bohinjske Bistrice, Bitenj in Loga. Delo kamnoseka Franca Logondra in Livarne Železarne Jesenice, izdelano po načrtu krajevne organizacije ZZB NOV in odkrito leta 1976.

  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 247.
  • Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 86-87.
  • EŠD 11191
Sredi Bohinjske Bistrice, ob stavbi Policije Triglavska cesta št. 35.

    Prva plošča:

                       [zvezda]

    ŽRTVOVALI SO ŽIVLJENJA 
                         V 
                REVOLUCIJI 
                  1941-1945
IZ BOH. BISTRICE, BITENJ, LOGA
.
    Druga plošča:

                           BORCI

GODEC TOMAŽ             ŽNIDAR VIKTOR
TORKAR FRANC           MAJHEN FLORJAN
ARH ALOJZ   BERNOT  SREČKO
ROZMAN BOGOMIR      RAVNIK JOŽE
ROZMAN JOŽE              RAVNIK ANTON
POLAJNAR FRANC       STENDLER JOŽE
THALER FRANC            GROBOTEK FRANC
THALER JANEZ             SELAN JOŽE
VOJVODA FRANC         ARH JANEZ
STRGAR JAKOB            PERC MAKS
SODJA LOVRO              MIANI FELIKS
ISKRA FRANC                KOPAČ PETER
ROZMAN AVGUST         ŽNIDAR ALOJZ
MENCINGET ANTON     KOROŠEC LEOPOLD
KJOFOL RAFAEL           SIVEC FERDINAND
.
    Tretja plošča:

              OSTALE ŽRTVE

          SODJA LOVRO
          MENCINGER FRANC
          MENCINGER LELJA
          MENCINGER NINA
          GODEC FRANC
          VALENTINČIČ LUDVIK
          PIRC ANTONIJA
          ARH JAKOB
          KUHAR JANEZ
          TROJAR SREČKO
          BERNOT JANEZ
          ROZMAN JANEZ
.
    Četrta plošča:

          TORKAR IVAN
          ŽNIDAR JANEZ
          ARH ALOJZ
          ŽEN JOŽE

            [plamenica]

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 18. 3. 2017 nedokončano
21.7.2024. 00:00
M. Kermavnar, 21.7.2024, dopisal imena na spomeniku, dodal fotografiji 3/2 do 3/5, 4/1 in 4/2 ter dopisal katastrske podatke
naravna skala z več ploščami
Bohinj
K. o. 2200 Bohinjska Bistrica, parc. št. 77/20
6958
Ljubljana-Judovski spotikavci:Bolaffiovim
Trubarjeva 41, Ljubljana

TUKAJ JE PREBIVAL
RENATO BOLAFFIO
ROJ. 1926
PARTIZAN
UMRL 6. X. 1942
PRI LUŽARJIH

TUKAJ JE PREBIVAL
EVGEN BOLAFFIO
ROJ. 1888
ARETIRAN 12. IX. 1944
DEPORTIRAN
V DACHAU
OSVOBOJEN

TUKAJ JE PREBIVALA
AMALIJA BOLAFFIO
ROJ. PEGAN, 1889
ARETIRANA 12. IX, 1944
DEPORTIRANA
V AUSCHWITZ
OSVOBOJENA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po sliki in podatkih Mojce Župančič, 5. 9. 2021.
14.4.2025. 00:00
M.Kermavnar, 14.4.2025, dodal fotografije 3/1 do 3/4 Zdenke Primožič.
spotikavci
Ljubljana
TABOR, 3456/33
9491
Škofja Loka, Jože Gregorčič - Gorenjc
Jože Gregorčič – Gorenjc

partizan, španski borec, narodni heroj

Škofja Loka, na hodniku v stavbi na območju nekdanje vojašnice JLA, kjer je tudi Društvo upokojencev, Partizanska cesta 1.

              NARODNI HEROJ
  JOŽE GREGORČIČ - GORENJC
SE JE UDEJSTVOVAL V NAPRED-
   NIH ORGANIZACIJAH. IZ POLI-
TIČNEGA DELAVCA - REVOLUCI-
 ONARJA, KOMUNISTA IN ŠPAN-
  SKEGA BORCA JE ZRASTEL V
ORGANIZATORJA VSTAJE PRO-
TI NEMŠKEMU OKUPATORJU NA
    GORENJSKEM. KOT KOMAN-
   DANT I. GRUPE ODREDOV JE
    PADEL 9. SEPTEMBRA 1942 -
               HEROJ – JUNAK

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 24.1.2025, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
24.1.2025. 00:00
Spominska plošča
Škofja Loka
K. o. 2035 ŠKOFJA LOKA, parc. št. 82/39
9495
Jožef in Janez Stare, Srednja vas v Bohinju

Sistory: Jožef Stare: p. d. Staretov, *24. 10. 1915 Bohinjska Češnjica, kmet, kurir tehnike Zlatorog, padel 11. 11. 1944 v Bohinjski Češnjici v spopadu z Nemci.

Janez Stare: p. d. pri Staret, 29. 11. 1919 v Bohinjski Češnjici, mizarski pomočnik, kurir postaje G4, umrl 4. 3. 1945 na Gorjušah v spopadu z Nemci. 

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Ob zidu desno ob vhodu na pokopališče Srednja vas v Bohinju

[križ] STARETOVI
SIN JOŽEF 1915--1944
SIN JANEZ 1919--1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
25.1.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Bohinj
6913
Jelka Fischer, Dalmatinova 15, Ljubljana
Dalmatinova 15, Ljubljana

JELKA FISCHER
ROJ. SCHWARZ, 1878
PREGNANA V PRUNETTO
ARETIRANA 25. I. 1944
ODPELJANA V PISTOLIO,
FOSSOLI
UMORJENA 26. II. 1944
V AUSCHWITZU

REGINA FISSCHER
ROJ. 1909
PREGNANA V PRUNETTO
ARETIRANA 25. I. 1944
ODPELJANA V PISTOLIO,
FOSSOLI
UMORJENA 26. II. 1944
V AUSCHWITZU

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po sliki in podatkih Mojce Župančič, 16. 8. 2021
9.4.2025. 00:00
M.Kermavnar, 9.4.2025, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 Zdenke Primožič.
spotikavci
Ljubljana
TABOR, 2462/2
9520
Padna, pokopališče, družini Kuzmič in Grego

Opomba:

Jožef Grego ni v Sistory.
Angela Grego ni v Sistory.

Opomba: Jožef Grego je napisan na spominski plošči, pritrjeni na zunanjščini Kulturnega doma Božidarja Jakca v Padni.
.
»Med prvimi komunisti s tega območja srečamo […] Jožeta Kuzmiča iz Padne in še druge. […] Rajonski sestanek so sklicali v gozdiču Snija pri Padni. Na njem so sodelovali […] in Jože Kuzmič iz Padne. Nato je ostal Darko Marušič še nekaj dni v Padni pri Jožetu Kuzmiču. […] Neko noč so fašisti in karabinjerji obkolili Kuzmičevo hišo K sreči sta z Marušičem bila pripravljena za takšen primer: Kuzmič je imel namreč pod hišo skopan rov z izhodom pod gnojiščem. […] Tako sem 22. decembra 1942 odšel iz Brkinov prek Skadanščine, Podgorja in Hrastovelj v Padno. V tej vasi sem se javil pri tovarišu Jožetu Kuzmiču, po poklicu kovaču, predvojnem komunistu. Tja sem prišel 23. decembra popoldne. Proti večeru so vdrli v vas karabinjerji in fašisti. Kuzmičeva hčerka me je obvestila, da sprašujejo očeta po ilegalcu – banditu, in me opozorila, naj se takoj umaknem. […] Rajonski odbori OF so bili zaporedno oštevilčeni […] 4, Šmarski je obsegal kraje: […] Ustanovljen je bil maja 1943 med Šmarjami in Padno v gozdu Snija. Sestavljali so ga: […] in Jože Kuzmič iz Padne. […] Prefekt Berti je 1. julija 1943 poročal notranjemu ministrstvu, da je bil Josip Kuzmič, sin pok. Ivana, interniran v Avellino, ker je osumljen sodelovanja z uporniki […] Konec maja 1944 do kraja speljana in postavljena organizacijska, in kadrovska sestava partijskih teles je bila takale: […] 4. ali šmarski rajonski komite: […] in Jože Kuzmič;«

(Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str. 209, 316, 319, 330, 339, 396)

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Padna, levo od vhoda v pokopališko cerkev, 1. vrsta, 8. grob z leve strani vrste.

                            [rdeča zvezda]

              DRUŽINA KUZMIČ IN GREGO

[fotografija v medaljonu]                                JOŽEF
                                                                 * 29. 3. 1890
                                                                + 20. 3. 1966 

[fotografija v medaljonu, v vojaški obleki]       IVAN
                                                               * 15. 12. 1921
                                                              + 30.   9. 1947

[fotografija v medaljonu, v vojaški obleki]     JOŽEF
                                                               * 25. 10. 1912
                                                              + 18.  5.  1944

[fotografija v medaljonu]                              ANGELA
                                                                 * 26. 4. 1916
                                                                 +  4. 4. 1945

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 9.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič
9.2.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Piran
K. o. 2634 NOVA VAS, parc. št. 1078
9498
Brdo pri Lukovici, pokopališče, Maselj Janez

Sistory:
  Osebni podatki:   Maselj Janez,  oče: Damjan,  mati: Marija,  priimek matere: Per,  po domače: Damjanov,  datum rojstva: 15. 5. 1911,  kraj rojstva: Čeplje,  naslov: Podpeč,  stara občina: Brezovica pri Ljubljani,  nova občina: Brezovica,  pokrajina: Ljubljanska pokrajina,  zakonski stan: poročen,  poklic (soc. status): mlinar,  narodnost: Slovenec,  spol: moški
  Podatki o smrti vojni status:  NOV in POS,   voj. enota, čin: Komisar čete in bataljona,   datum smrti: 17. 6. 1944,   kraj smrti: Kočevska Reka,   država smrti: Slovenija,   kraj pokopa: Brdo pri Lukovici,   država pokopa: Slovenija,   vzrok smrti: Posledice ran,   povzročitelj smrti: Domobranci - nemške okupacijske enote
.
(Stane Stražar, Padli v NOB in žrtve okupatorja, Črni graben,  Od Prevoj do Trojan,  Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica1985, str.892)                 
Opomba: Podatek o dnevu smrti je v Sistory drug (17.) kot na nagrobniku in v knjigi Črni graben.
Janez Maselj je napisan tudi na spomeniku Padlim za svobodo iz NOB 1941 – 1945 v Lukovici ter na spomenikih v Banja Loki in Dolnji Brigi (pri Kočevski Reki).

V prvotni obliki je bil grob urejen 25. oktobra 1961.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 187.

Pokopališče Brdo pri Lukovici, 3. vrsta (v prvi vrsti je razpelo), 7. grob z leve strani vrste. Hiša v Bližini: Brdo pri Lukovici 3

MASELJ
[fotografija v medaljonu] JANEZ       15. 5. 1911 -  16. 6. 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 28.1.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
28.1.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Lukovica
K. o. 1933 LUKOVICA, parc. št. 114/1
9499
Brdo pri Lukovici, pokopališče, Prašnikar Anton

Sistory: 
  Osebni podatki:   Prašnikar Anton,  mati: Viktorija,  po domače: Pangretov,  datum rojstva: 28.05.1916,  kraj rojstva: Videm pri Lukovici,  naslov: Videm pri Lukovici,  stara občina: Lukovica,  nova občina: Lukovica,  pokrajina: Gorenjska,  narodnost: Slovenec,  spol: moški,
  Podatki o smrti vojni status:  NOV in POS,   voj. enota, čin: Kurir,   datum smrti: 21.06.1944,   kraj smrti: Vir,   država smrti: Slovenija,   država pokopa: Slovenija,   vzrok smrti: Oborožen spopad,   povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote


»Lukoviško območje […] Anton Prašnikar-Pangretov z Vidma, r. 1916, padel kot kurir na Viru na bistriškem mostu 21. junija 1944.«

(Stane Stražar, Padli v NOB in žrtve okupatorja, Črni graben,  Od Prevoj do Trojan,  Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica1985, str. 892)    

Opomba. Anton Prašnika je napisan tudi na spomeniku Padlim za svobodo iz NOB 1941 – 1945 v Lukovici.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Brdo pri Lukovici, 2. vrsta (za vrsto z razpelom), 2. grob z desne strani vrste. Hiša v Bližini: Brdo pri Lukovici 3

[križ]

                               PANGRETOVI
[fotografija v medaljonu]  ANTON PRAŠNIKAR
                                        * 28. 5. 1916      + 21. 6. 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 28.1.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
28.1.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Lukovica
K. o. 1933 LUKOVICA, parc. št. 114/1
8156
Ljubljana, Žale, Sašek Jože

Datum rojstva: 28.02.1904, Kraj rojstva: Karlovac, Datum smrti / izginotja: 12.07.1943, Kraj smrti / izginotja: Ljubljana
V seznamu Žal je Šašek (tako kot dva druga pokojnika v tem grobu in kot priimek na skali).
.
»Milena Mohorič

    Pogovor na križišču

Tovarišu, ki je po mučenju umrl v ječi 12. 7. 1943

Tu na nosilih v ozki, temni sobi
počivaš zdaj brezskrbno, Jože Sašek.
Noben te klic človeški več ne zdrami,
ne policista glas, ne belih roka.
Več ne doseže te oblast človeška.

I v smrti je svoboda, mir in zmaga!
Pri tebi sem, tišini prisluškujem.
Sled zadnjih misli iščem ti v potezah,
ki smrt jih je vklesala v tvoj obraz.
Rešila bi jih za poznejši čas.

Neutrudno tipljem vate. Prav do konca.
Čuj, glas tvoj: »Čeprav je merilo vseh stvari.
Skrbite, da se ta resnica ne zgubi.
Ti, ki ostanejo, vodili bodo svet:
Da njih korak ne bo s strastjo prežet!

Mi padli smo, zapluli v smrti ocean.
V trpljenju potopljen je bil naš trdi dan.
Do konca stali smo na straži nad zemljó.
Daritev žrtev naših naj ne bo zaman!«

Vse bo zapisano. Ne skrbi, Sašek!
Hranili bomo testament zvestó.
Življenje spet bo imelo svojo ceno
in človek bo na zemlji pel veselo.
Za kar si padel, zraslo bo v nebó.«

  • (Borec, L. XXIV, Številka 11, 1972, str. 602)

Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek [43B], vrsta [4], grob [9]

JOŽE SAŠEK
* 1904  † 1943
ŽRTEV FAŠISTIČNEGA
TERORJA

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 14.11.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek
9.10.2024. 00:00
M. Kermavnar, 9.3.2023, Prenesel iz skupinskega zapisa v samostojni zapis Zdenka Primožič 9. 10. 2024 dodala besedilo pesmi Milene Mohorič.
Grob(išče)
Ljubljana
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11
7616
Anton Zvonko Ferjančič

.
Geslo: herojgrob123

ANTON FERJANČIČ  Wikipedija.

Ferjančič, Anton Slovenska biografija.

Ferjančič, Anton Obrazi slovenskih pokrajin.

Pokopališče Piran

ANTON - ZVONKO 

      FERJANČIČ

  NARODNI HEROJ

NA VIPAVSKEM 

GRADIŠČU 3.4.1915

V PORTOROŽU 23.1.1990

NAJ MU BO VEČNA SLAVA

1990    ZZB NOV OBČIN

AJDOVŠČINA IN PIRAN

.

NAJPREJ ZMEDENI LJUDJE

 POTLEJ VELIKO DEJANJE

      SPET SAMO LJUDJE

  VES ČAS PA IN ZMEROM 

     BOLJ NEMOČ BESEDE.

                     CIRIL ZLOBEC

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
22.10.2024. 00:00
Zdenka Primožič 22. 10. 2024 dodala v Opis povezave na spletno stran.
Nagrobnik
Piran
9575
40 žrtvam nacizma, Spodnje Stranice

Spomenik na grobu 40 talcem je na Spominskem območje Frankolovo, v katero sodijo  še spomenik na grobu 60 talcem, spomenik z imeni talcev, spominska hiša z muzejsko predstavitvijo dogodkov in drevored jablan, kjer  so Nemci 12. februarja 1945 obesili 98 talcev in enega ustrelili.

Frankolovski poboj velja za enega najhujših nacističnih vojnih zločinov na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Bil je povračilni ukrep za smrt enega najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, vodje celjskega okrožja in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra. Dorfmeister je bil ranjen 2. februarja 1945, ko je partizanska Bračičeva brigada v soteski Tesno postavila zasedo avtomobilski koloni, ki se je vračala z Dorfmeistrove poroke. Za posledicami ran je umrl naslednjega dne v celjski bolnišnici. Kot maščevanje za Dorfmeistrovo smrt so nacisti v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih zbrali sto talcev in jih osemindevetdeset obesili na drevesa ob cesti, enega ustrelili med begom, Hermana Zdolška, ki je bil tistega dne v celjski bolnišnici, pa ustrelili dva dni kasneje v Bukovžlaku.

Prvo obeležje je bilo postavljeno že med vojno (na vsakem grobu  hrastov križ s posvetilom partizana Jurija Gorenjščka, očeta enega od obešenih talcev). Po vojni sta bila križa nadomeščena z granitnima monolitoma. 

Na starejših fotografijah (fotografija 3/2) na spomeniku ni videti rdeče zvezde. Na Google Street View iz leta 2013 in na fotografiji 3/5 zvezda je. D. Divjak pa poroča, da je zvezda bila odstranjena februarja 2022 na zahtevo področne enote ZVKD Celje.

  • EŠD 6655 (Stranice - Spominsko območje Frankolovo)
  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 198.
Levo ob cesti Frankolovo-Zreče, v vasi Spodnje Stranice; 100 m pred spomenikom je parkirni prostor. Muzej Spodnje Stranice 20. Spominsko območje je ob cesti Celje-Maribor pri zaselku Graben na Stranicah pri Frankolovem.

  40 ŽRTEV 
  NACIZMA
  12-II-1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 1. 4. 2018 7.marec 2021, 5.3.2022 D.Divjak
29.3.2025. 00:00
Decembra 2021 je ZVKD zahteval odstranitev rdeče zvezde s spomenikov, češ da je bila spomeniku dodana pozneje. 7.3.2021, 5.3.2022 dopolnil podatke D.Divjak M.Kermavnar, 29. 3. 2025, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil in uredil uredil zapis in dodal arhivski fotografiji 3/2 in 3/3.
granitni monolit
Zreče
K.o. 1103 STRANICE, parc. št. 716/2
5151
Bunker, Vogrsko

Kmetija je bila ena od  središčnih točk, kjer so se zbirali prvi domoljubi in aktivisti za osvoboditev ozemlja, ki je bilo priključeno Italiji po Rapalski pogodbi leta 1920. Spominsko ploščo so na pročelje postavili leta 1951.

Po polomu  vojske Avstro-Ogrske monarhije na reki Piavi leta 1918, so celotno Primorsko zasedli Italijani in začeli s poitalijančevanjem prebivalstva, ki se je temu upiralo na najrazličnejše načine.

Med najvidnejšimi osebami na obeh družbenih polih sta bila France Bevk in Frančišek Sedej Borgia.

Na Barabonovi kmetiji je Peter Fornazarič v času vojne Italije z Abesinijo (1935-1941) sezidal bunker z namenom shranjevanja pršuta, bele moke idr., kar so italijanske oblasti zaplenjevale za vojsko, vendar prostor ni bil nikoli uporabljen v ta namen. Leta 1939 je v bunkerju Peter začel z žganjekuho, ki je bila pod Italijo prepovedana oz. strogo nadzorovana (posebna taksa, registracija in zapečatenje kotlov). 

Zidarska dela bunkerja je naredil sovaščan Ambrož Lutman, pri čemer sta bila zelo previdna zaradi Italijanskih priseljencev (kolonov) v sosednji hiši, po domače pri Centralovih.

Po napadu na Jugoslavijo 6. aprila 1941 je Italija maja 1941 vzpostavila nadzor še nad Ljubljano in Dolenjsko z Belo Krajino. OF je 15. junija 1941 sprejela odločitev o osvoboditvi Slovenskega Primorja, na kar so v to območje začeli prihajati najpomembnejši aktivisti.

Razen pomembne dejavnosti gibanja TIGR (1927-1941) se na Goriškem kot prvi zametek upora  šteje srečanje na Kremancah nad Renčami,  8. julija 1941.

Drugo zborovanje se je zgodilo 6. aprila 1942 na Skalnici  nad Solkanom, ko se je v odpor vključila tudi KPS in vzpostavila novi Pokrajinski Komite KPS za Primorsko v Slovenskem Primorju.

Začetek organiziranega dela za Osvobodilno fronto na Vogrskem je treba videti v ustanovitvi vaškega ali terenskega odbora OF  v začetku februarja  1942 v hiši Oskarja Gorjana na Puščah, kjer je bil obrazložen program OF (pisanje parol, rezanje telefonskih žic, podiranje tel. stebrov, propaganda vključevanje novih članov OF in velika konspiracija). 

Peter Fornazarič in žena Olga (roj. Žižmond) sta dopustila in omogočala uporabo vseh njunih prostorov na kmetiji, vključno s skrivnim bunkerjem.

Vhod v bunker  skozi šparget na drva, ki je bil v svinjaku, je bila  Petrova domiselna ideja, bunkerja tako niso nikoli odkrili, kljub izdaji.

Kurišče špargeta je na pomični plošči na koleščkih, pod katerim so stopnice v bunker. V bunkerju je  mizica z dvema stoloma,  postelja, radio, dve električni pečici (bunker je imel že takrat električno napeljavo). Ob luknji za dimnik so lahko postavili peč. 

Tomo Brejc je kot vodilni aktivist po prihodu na Vogrsko stanoval pri Olginem stricu Feličeju Žižmondu (po domače Andrejčevih). Ko je prišel prvič na sestanek zavednih žena, ki ga je sklicala Olga, je z njim  prišel tudi Julij Beltram. Tedaj  mu je Olga  pokazala skrivališče pod špargetom. 

Nekega dne je Tomo Brejc zaupno povedal, da nujno potrebujejo ravno ta varen prostor  za nekoga, ki prihaja iz Bele krajine. Nakar je že istega dne zvečer  pripeljal Aleša Beblerja, ključnega človeka v NOB, poverjenika CK KPS in poverjenika Izvršnega Odbora OF ter Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet za Primorsko (1942-1944).

Na Barabonovi domačiji so v  času  od jeseni 1942 do pomladi 1943 delovali  aktivisti OF: Tomo Brejc -Pavle, Aleš Bebler - Primož, Franc Leskošek  - Luka, Anton Velušček  - Matevž, Julij Beltram - Janko, Branko Babič - Vlado, Mirko Bračič, Dušan Pirjevec  - Ahac in drugi.

Decembra 1942 se je na Vogrskem pojavil Ivan Kerševan - Črni Martin, ki je kasneje izdal bunker na Vogrskem in številne  bunkerje ter  ljudi po celi Vipavski dolini (300 ljudi).

10. marca 1943 je Črni Martin pripeljal na Vogrsko celo tržaško kvesturo na lov za Alešem Beblerjem, ki se je takrat skrival v bunkerju. Prišlo je 15 kamionov, 3 osebni avtomobili oficirjev, posebni avto z žarometom in dva z radiem. Kljub mučenju Olga po šestih urah preiskave ni izdala ničesar. Pretepeno in izmučeno so jo nato peljali v Tržaške zapore, kjer so jo soočili z možem Petrom, ki je bil zaprt od 11. januarja 1943, potem ko so zaradi likvidacije treh italijanskih vojakov  Italijani izvedli rastrelamento in je 2000 vojakov hodilo po hišah ter aretiralo 14 moških, med njimi tudi Petra. Takrat so v bunkerju ravno imeli sestanek Aleš Bebler, Anton Velušček, Franc Leskošek, Branko Babič, Dušan Pirjevec in Blaž.

Prav zaradi dobre kamuflaže vhoda skozi kurišče špargeta bunker  ni bil nikoli odkrit.

Danes je v bunkerju Pr ' Barabonu urejen muzej o dogodkih in dogajanju krutega vojnega časa med NOB, kjer obiskovalec doživi  opis primorskih ljudi v velikem osvobodilnem boju  in plastično podobo razmer, ljudi, razpoloženja, politične zrelosti in neomejene pripravljenosti na žrtve za osvoboditev domovine

  • Na lepše, oddaja o turizmu. RTV SLO .
  • Julij Beltram: Vogrsko v ogledalu časa
  • Branko Babič: Primorska ni klonila - spomin na vojna leta.
  • Aleš Bebler: Čez drn in strn – spomini.
  • Jože Pirjevec: Partizani. 
  • Cita Bole Ferjančič: Prekomorke.
  • Rado Zakonjšek: Partizanski kurirji.
  • RTV SLO, Edinstveni bunker, v katerem so se zbirali aktivisti za osvoboditev Primorske.
V hiši Vogrsko 129, na več kot sto let stari Barabonovi kmetiji v vasi Vogrsko, na desnem bregu potoka Lijak, dobra dva kilometra od železniške postaje v Volčji Dragi.

V tej hiši je bil leta 1942 ustanovljen Pokrajinski komite KPS  za Slovensko Primorje, organizator in voditelj Primorskega ljudstva v borbi za svobodo. Vogrsko, 22. 7. 1951

Obstoječi spomeniki
MK, DOPOLNITI
31.5.2025. 00:00
Dodal slike in opis spomenika, prispevek Nives Derman. M.Hladnik 14. 4. 2025 M. Kermavnar, 31.5.2025, dodal povezavo na RTV SLO in fotografijo 3/5 iz tega prispevka.
bunker, plošča, muzej
Renče - Vogrsko
K. o. 2317 Vogrsko, parc. št. *164
5158
17 neznanih borcev, Vogrsko
Pokopališče Vogrsko

[zvezda] 
[triglav]
TUKAJ LEŽI 17 NEZNANIH BORCEV NARODNO OSVOBODILNE VOJSKE PADLIH 1943  
ZB VOGERSKO
1981

Obstoječi spomeniki
MK, neobiskano, DOPOLNITI 7. februar 2021 - dopolnil D.Divjak
13.6.2021. 00:00
7.2.2021 - dopolnil podatke D.Divjak 13. 6. 2021 dodal slike in besedilo M. Hladnik
steber + relief
Renče-Vogrsko
K.o.: 2314 - VODRAKO, št.parc.: 648/1
9591
Padli člani Sokola Trnovo

V črno marmornato spominsko ploščo je vklesan in z rdečo barvo obarvan seznam 31 predvojnih članov in članic Sokola, ki je deloval v tej stavbi v Trnovem, odprti leta 1940.

Na tleh pod ploščo je dodan podstavek z napisom v spomin padlim borcem.

Na nasprotni strani stavbe je na istem mestu postavljen doprsni kip Cirila Staniča (1904-2003), stavbenika in projektanta stavbe telovadnega društva.

Vodnik po partizanskih poteh, str. 70.

Spominska plošča je vzidana na hodniku desnega trakta stavbe Športnega društva Trnovo na Ziherlovi ulici 44 v Ljubljani.

1941 1945

ZA SVOBODO

PADLIM BORCEM

BRAJER ANTON   BUH MARJAN

ČAKŠ JURE   DOLHAR JOŽE

EYPPER ERNEST   KOVAČIČ MIRO

FETTICH-FRANKHEIM OTON

FILIPIČ BOJMIR   FILIPIČ RUŽA

GRŽINIČ ZORKO   MOČNIK CVETO

HARMEL MILICA   KISEL MILAN

MALAHOVSKY DANICA  HAM JOŽE

POLUTNIK JAKOB   PROHASKA JOŽE

RAVNIK RUDI   SEVER FILIP

STEPIŠNIK MIRKO   ŠIFRER MATKO

ŠKRAJNAR ANTON   VITEK MILAN

ŠIROK ANTON   ŠINKOVEC VIKTOR

UČAKAR BOŽIDAR   UČAKAR MARJAN 

VESTER BORIS   VESTER SLAVKO

VRABEC FERDINAND 

STEPIŠNIK MILAN

Obstoječi spomeniki
Ivan Smiljanić, 14. 4. 2025
14.4.2025. 00:00
Spominska plošča
Ljubljana
K. o. 1722 TRNOVSKO PREDMESTJE, parc. št. 86/19
9578
Bevke, pokopališče, Perko Franc

datum rojstva: 26. 1. 1911,  kraj rojstva: Bevke,  vojni status: Aktivist OF,  datum smrti: 5. 5. 1944,  kraj smrti: Ljubljana, vzrok smrti: posledice ran,  povzročitelj smrti: domobranci  

»Bevke in Blatna Brezovica:[…] Perko Franc, ustreljen  doma 1944 –  «   

  • Karel Grabeljšek, Žrtvovana življenja, Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Nova Gorica: Skupščina občine Vrhnika, 1968, str. 170.                                                                        »22. PERKO Franc, rojen 26. januarja 1915 v Bevkah, aktivist OF. Ko se je vrnil iz italijanske internacije, so ga 15. avgusta 1943 aretirali pripadniki MVAC na domu v Bevkah, ga mučili in ustrelili. (Vir: Pismo občinskega odbora ZZB Vrhnika, št. 3/92 z dne 30. januarja 1992 RO ZZB Slovenije, kopija pri avtorju; KUVZ, fasc. 28, z-4981 v A Slovenije)«
  •  Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev,  2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani : Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, Knjižnica NOV in POS,  knj. 89, str. 252)

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Bevke, po poti k nekdanji poslovilni vežici, desno, 3. vrsta pred zidom za nekdanjo poslovilno vežico, 2. grob desno od poti. Hiša v Bližini: Bevke 112

[križ, vrtnica]
            PERKO
FRANC    1915 - 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 8.4.2025, po fotografijah in predlogi Zdenke Primožič
9.4.2025. 00:00
Zdenka Primožič 9. 4. 2025 dodala v Opis besedilo iz knjige Silva Grgiča Zločini okupatorjevih sodelavcev. Podatki se razlikujejo od tistih v Sistory in knjigi Vrhnika in okolica v boju za svobodo ter na nagrobniku, a ga. Tamara Logar z INZ v elektronskem pismu Zdenki Primožič z dne 8. 4. 2025 pojasnjuje: "Glede na navedene vire, lokacijo nagrobnika, letnice smrti v viri (v bazi imamo sicer leto smrti zavedeno kot 1911, pa vendar nekateri viri trdijo, da gre za 1915), gre najverjetneje za isto osebo."
družinski nagrobnik
Vrhnika
K. o. 1997 BLATNA BREZOVICA, parc. št. 1949
2414
Nova Štifta-Grob Karla Debeljaka

Nova Štifta je v partizanskem bojevanju imela zelo pomemben položaj, kjer se iz gozdnega predela prehaja v dolino. Povezuje Travno goro s Sušjem in Žlebičem in s tem prehod z Velike na Malo goro, oziroma z Notranjskega osvobojenega na Dolenjsko osvobojeno ozemlje.

Sovražnikova postojanka v Ribnici je bila zelo pomembna na prometnici Ljubljana - Kočevje, zato je bil namen partizanov uničenje te postojanke. Eden izmed napadov je bil predviden 19. aprila 1944. Sovražnik je v noči s 17. na 18. april izpadel iz Ribnice  z dvema kolonama po 200 mož in sicer s prvo direktno na Kot, z drugo pa preko Zadolja zasedel položaje nad Kotom. Tu je bil napaden ruski bataljon, ki se je umaknil proti Travni gori.Štab X. brigade je poslal v pomoč dva bataljona, ki sta iznad Lipovščice pregnala sovražnika nazaj v Ribnico. V ruskem bataljonu sta padla dva borca ( pokopana v Sodražici), v obeh bataljonih pa 6 borcev, ki so bili pokopani v bližini kapele na Novi Štifti. Po vojni je bilo 5 padlih prekopanih, sorodniki Karla Debeljaka pa so se odločili, da ostane pokopan in leta 1948 so mu postavili spominsko ploščo. Pred kratkim je bilo postavljeno novo obeležje, ki obsega peščen nasip dimenzije 2 x 1,5 m, na katerem je postavljena granitna skala višine 90 in širine 80 cm z napisom v obliki bronastih črk.

Po prihodu pred samostan in cerkev na Novi Štifti se napotimo mimo cerkve navzdol k kapeli. Grob se nahaja na vzhodni strani travnika ob kapeli.
.

.                                     ☆

                                  KAROL

                               DEBELJAK

                       21.11.1925 - 19.4.1944

                         BOREC 10. SNOUB

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 13.oktober 2017 Dopolnil D.Divjak 9. september 2020, 14.4.2025
14.4.2025. 00:00
D.Divjak, dopolnitev podatkov 9.9.2020, dodal posnetek groba 14.4.2025
Grob
Sodražica
K.o.: 1622-ZAMOSTEC, št.parc.: *112
9263
Kamnik, pokopališče Žale, Perčič Ivan in Klara

     »Ivan Perčič je bil rojen leta 1905 v Bervačah pri Grosupljem. Njegov oče je bil po poklicu zidar. Z nekaj prihranki se je vrnil iz Amerike in kupil manjše posestvo. V družini je bilo deset otrok. Doma je bila trda za vsakdanji kruh, zato se je šel Ivan po končani šestletni osnovni šoli učit kovaštva. Leta 1924 se je izučil, v istem letu je tudi izgubil očeta.
   Zaposlil se je kot kovaški pomočnik, nato pa je moral k vojakom. Ko je odslužil vojaščino, ni dobil zaposlitve. Nekaj časa sta s starejšim bratom tesarila v gozdu, nato pa se je Ivan odločil, da si poišče delo v Franciji. V novembru 1929 je odpotoval v Francijo, kjer je preživel nato 17 let. Delal je v rudnikih Mines de Mericourt, Brassac-les-Mines in Vicoigne. Vmes je bil večkrat brez zaposlitve. Premagovati je moral različne težave in nevšečnosti od delodajalcev, posebej še, odkar se je v letu 1933 včlanil v francosko delavsko partijo. V rudnikih si je nakopal rudarsko bolezen silikozo. Malo pred koncem vojne so hudo bolnega postavili na cesto. Po enajstmesečnem zdravljenju je dobil zaposlitev pri Združenju Jugoslovanov  Parizu, kjer je ostal do novembra 1946, ko se je za stalno vrnil v Slovenijo.
    Ivan Perčič je bil v Franciji eden izmed organizatorjev odporniškega gibanja proti fašističnim okupatorjem v departmantu Nord. Organiziral je ilegalne trojke, sodeloval pri številnih sabotažnih akcijah itd.
     V maju leta 1945 sta s Klaro Povše v Nordu ustanovila Združenje Jugoslovanov, ki je v prvih tednih imelo 72, kasneje pa 120 članov. Tu je vodil tajniške posle do svojega odhoda v Pariz, kjer je prevzel funkcijo blagajnika Združenja Jugoslovanov v Franciji. Tajniške posle v Nordu je za njim prevzela Klara Povšetova. 
     Za svoje delov odporniškem gibanju Francije je Ivan Perčič od vodstva tega gibanja prejel visoko in zasluženo odlikovanje.
     Po vrnitvi v Slovenijo se je naselil v Kamniku, kjer je bil pri bivšem okrajnem ljudskem odboru inšpektor za delo. Leta 1952 je bil upokojen. Za svoje delo in prizadevanja za zbližanje naših izseljencev z rojstno domovino je bil leta 1955 odlikovan z redom bratstva in enotnosti druge stopnje.
   Leta 1957 je Ivan Perčič v 52. letu umrl za posledicami silikoze.

   Klara Perčič, Povšetova, je bila rojena Gabrškova iz Šentvida pri Lukovici. Devetnajstletna se je omožila s Povšetomi in izselila sta se v Francijo. […]

  V naprednem delavskem gibanju je sodelovala že od leta 1938. Po okupaciji se je takoj vključila v odporniško gibanje proti okupatorju. Opravljala je kurirske posle pod pretvezo, da išče zaposlitve ter za družino živež in stanovanje. Pri ilegalnem delu je sodelovala z Ivanom Perčičem, s katerim sta po osvoboditvi ustanovila v Nordu Združenje Jugoslovanov. Vključila se je tudi v poljsko organizacijo protifašistične fronte žensk, kjer je bila nekaj časa tajnica. Po Perčičevem odhodu  v Pariz je Klara vodila tajniške posle pri Združenju Jugoslovanov v Nordu in bila 1. julija 1945 izvoljena za delegatko za prvi kongres Združenja Jugoslovanov, ki je bil v Parizu od 12. do 14. julija 1945. Kot delegatka se je udeležila tudi drugega kongresa združenja, nato pa je bila dodeljena kot pomoč delegaciji, ki se je leta 1946 udeležila mirovne konference.

   Po vrnitvi v Vicoigne je pomagala pri organiziranju skupine naših izseljencev, ki so se za stalno vrnili v domovino. S skupino se je vrnila tudi sama s hčerkami. Po vrnitvi sta se s Perčičem poročila.«

  •  Ina Slokan, Ivan in Klara Perčičeva iz Francije, Slovenski izseljenski koledar, Letnik XVII, leto 1970, str. 248, 249.
Pokopališče Kamnik, Žale, od pokopališkega vhoda pri cvetličarni po poti levo, ob živi meji (z novejšim delom pokopališča), 10. grob z desne strani vrste.

VOZEL                 PERČIČ    -      POVŠE
                             KOMANDANT REGIMENTA V FRANC. POKRETU ODPORA 1941 -1945
                             IVAN          * 16. 12. 1905                + 5. 11. 1957

                                 KLARA roj. GABERŠEK
                                 * 27. 7. 1910      + 3. 2. 1991

                                ENA SE TEBI JE ŽELJA SPOLNILA,
                               DA V ZEMLJI DOMAČI TI TRUPLO LEŽI
.
                               Opomba: Gre za zadnja dva verza iz 8. kitice pesmi V spomin Andreja Smoleta 
   avtorja Franceta  Prešerna.  

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 15.8.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
15.8.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Kamnik
K. o. 1911 Kamnik, parc. št. 604/3
9510
Rakitna, pokopališče, Vidmar Jože

.
»»Druge žrtve fašističnega nasilja […] 
Rakitna
11. Vidmar Jože j. 1882. Italijani so ga ustrelili 1. julija 1942 zaradi sodelovanja z narodnoosvobodilnim gibanjem.«

  • Stanko Petelin-Vojko, Priloge, Krajevna skupnost Podpeč–Preserje v NOB, Ljubljana: Koordinacijski odbor za zgodovinopisje pri predsedstvu občinske konference SZDL Ljubljana–Vič–Rudnik, oktober 1983, str. 431.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Rakitna, po poti proti razpelu, 3. vrsta, desno, 4. grob.

VIDMARJEVI
ATA JOŽE           * 1882     + 1942

V MISLIH STE VEDNO MED NAMI

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar,1.2.2025, po predlogi Zdenke Primožič
23.2.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Brezovica
K.o. 1652 RAKITNA, parc. št.: * 1
9511
Rakitna, pokopališče, Rot Vinancij

Rot Vincencij. Sistory.

  Podatki o smrti vojni status:  Sodelavec partizanskega gibanja,   datum smrti: 17.07.1942,   kraj smrti: Rakitna,   država smrti: Slovenija,   kraj pokopa: Rakitna,   država pokopa: Slovenija,   vzrok smrti: Talec - ustreljen,   povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote

»Druge žrtve fašističnega nasilja […] 
Rakitna
6. ROT VENČESLAV, roj. 3. maja 1922. Med poletno ofenzivo so ga Italijani 17. julija 1942 ustrelili v Rakitni.«

  • Stanko Petelin-Vojko, Priloge, Krajevna skupnost Podpeč–Preserje v NOB, Ljubljana: Koordinacijski odbor za zgodovinopisje pri predsedstvu občinske konference SZDL Ljubljana–Vič–Rudnik, oktober 1983, str. 431.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Rot GabrielSistory.

  Podatki o smrti vojni status:  Domobranec,   datum smrti: ??. 6. 1945,   kraj smrti: Teharje,   država smrti: Slovenija,   kraj pokopa: Teharje,   država pokopa: Slovenija,   vzrok smrti: Žrtev povojnih pobojev,   povzročitelj smrti: JA 

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Rakitna, po poti k razpelu, 1. vrsta, desno, 3. grob.

[križ]
ROTOVI
SIN VINANCIJ                * 3. 5. 1922         + 18. 7. 1942
SIN GABRIJEL               * 1. 9. 1923          + 15. 5. 1945  

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar,1.2.2025, po predlogi Zdenke Primožič
1.2.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Brezovica
K.o. 1652 RAKITNA, parc. št.: * 1
7532
Padla borca.

Pri gradnji ceste leta 1974 je bila spominska plošča poškodovana in odstranjena.Vir: Knjiga župnika Krnca (Sv. Jošt), pričevanje kmeta Krištana in slika iz knjige Pomniki NOB v občini Celje. 

200 m po cesti od planinske koče proti Joštu. Spominska plošča se je nahajala ob poti med Sv. Joštom in kmetom Strgarjem.

            [zvezda]
NA TEM MESTU STA 
PADLA 2 BORCA XIV. DIVIZIJE
.
Napis na plošči verjetno ni enak kot je zapisan zgoraj.  

Uničeni spomeniki
S.Gradišnik 29. 4. 2022
3.2.2025. 00:00
M.Kermavnar, 13. 9. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil napis (dodal "zvezda") na plošči in dodal opombo o dvomu o vsebini napisa. Dodajam zapis iz brošure POMNIKI NOB CELJE in fotko izginulega obeležja iz te knjige. S.Gradišnik, 3. 2. 2025
Spominska plošča
Dobrna
1044 BRDCE NAD DOBRNO, 16/45
9552
Smlednik, pokopališče, Černe Franc

Datum rojstva: 00. 00. 1914, Kraj rojstva: Zgornje Pirniče, Kraj bivanja: Zgornje Pirniče, 
Datum smrti/izginotja: 9. 3. 1944, Kraj smrti/izginotja: Stirpnik, Kraj pokopa: Sv. Lenart,  Selška dol

Pokopališče Smlednik, od glavnega vhoda desna stran pokopališča, po poti proti Lazarinijevi kapeli, 14. vrsta, desno, 2. grob.

[križ]

ČERNE FRANC
         *  24. 1. 1914     PADEL 6. 3. 1944

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 13.6.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
23.6.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Medvode
K. o. 1970 SMLEDNIK, parc. št. 2/1
9599
Padla delavca Zmaja

Spominska plošča je posvečena padlima delavcema iz tovarne baterij Zmaj (kasneje Iskra-Zmaj): Jožetu Velkavrhu (1894-1944), ki je umrl v internaciji v Dachauu, in Francu Vrbcu (1909-1944), ki je bil ustreljen na Svetem Urhu.

Delavci Zmaja so dali ploščo odkriti 20. julija 1957 ob vhodu v podjetje. Plošča je bila vzidana na nekdanji lokaciji tovarne na Šmartinski cesti 28, nato pa se je leta 1978 preselila na v novozgrajene tovarniške objekte na naslovu Stegne 23. Plošča je bila tudi tu vzidana ob vhodu v podjetje.

Danes tovarna ne obstaja več in njene stavbe so bile predelane. Spominske plošče ni več najti.

Viri:

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 64-65 (vir slike 1).

M. Mayer, "Zgodovina naše tovarne se je začela leta 1923: 7. del", Glas Zmaja, julij-september 1988, str. 8 (povezava). 

"Ob dnevu mrtvih", Glas Zmaja, oktober 1980, str. 18 (povezava) (vir slike 2).

Spominska plošča se je nahajala ob vhodu v tovarno baterij Zmaj na naslovu Stegne 23 v Ljubljani. Označena lokacija je približna.

ZA LEPŠO BODOČNOST

NAŠEGA LJUDSTVA

STA ŽRTVOVALA

SVOJE ŽIVLJENJE

DELAVCA

TOVARNE ZMAJ

VELKAVRH JOŽE

VRBEC FRANC

DELOVNI KOLEKTIV

20. 7. 1957

Uničeni spomeniki
Ivan Smiljanić, 17. 4. 2025
17.4.2025. 00:00
Spominska plošča
Ljubljana
K. o. 1753 DRAVLJE, parc. št. 1753
3397
Slevec

Spomenik 16 borcem, padlim 24. decembra 1942 v boju z nemško vojsko. Odkrit ob 10-letnici osvoboditve, 8. maja 1955.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 44.

Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 26.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 210.

Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 39.

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 37.

Ne pozabite nas: obeležja svobode: spomini in spomeniki, Mengeš: Združenje borcev NOB, 2016, str. 26.

EŠD 12029

Peter Levec
Božični obisk

24. decembra 1942 je bila na Kostavski planini huda bitka. Padle partizane je sovražnik dal prepeljati v dolino – ljudem za strah.

»Da, včerajšnji dan je bil težek in vroč.
Sklenili krog nas so železen obroč …
A danes – vse húdo je mimo!
Na lahkih saneh s snežnih vrhov
v dolino – k domačim drsimo.« 

Jutránjega vetra lahkotni dotik
in z drevja usuje se biserno ivje.
Leskeče se sneg. Že prvi voznik
med hiše ob cesti zavil je. 

»Ah, čujte, ljudje! Zakaj molčite?
Zakaj tako mrko se danes držite?
Nas res ne poznate? Nikogar od nas?
Saj jaz sem Poljančev, tisti je Janez …
Kako je odmeval včasih naš vrisk!
Smo spomnili se, da božič je danes,
pa prišli iz hoste smo k vam na obisk.« 

Vsa vas pa molči. V boleči tišini
odmeva le tujčevo vpitje in smeh.
Solzijo na soncu se sveče ledene
in mrtveci spe na saneh.

(Peter Levec, Brezkončni marec, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1971, str. 9)

Geslo: herojsmrt123

Spomenik stoji na križišču kolovozov na koncu gozdne ceste, na vzhodnem pobočju Slevca, na južnem robu Kostavške planine. Do spomenika vodi gozdna cesta iz Gradišča v treh dolgih ovinkih oz. kolovoz z drugega ovinka te ceste. Dostop je mogoče tudi s planine, do koder se odcepi gozdna cesta pod vrhom vzpona. S planine je do njega 50 m vzpona. Koordinate: S 46.23563, V 14.74930.

OB DESETI OBLETNICI OSVOBODITVE

.

POSTAVLJAMO V SPOMIN NA TEŽKE BOJE

DNE 24. 12. 1942 NA TEM OBMOČJU

KJER SO V BORBI Z OKUPATORJEM

IN DOMAČIMI IZDAJALCI PADLI

.

NARODNI HEROJ

BLEJC MATIJA - MATEVŽ  MENGEŠ

PER FRANC - VIDO  KORENO

PESTOTNIK TINE - MIHA  PALOVČE

OGRIN JANEZ - LOJZE  MENGEŠ

PODBEVŠEK PETER - DUŠAN  BREZOVICA

KOTAR FRANC - RIKO  TRZIN

PLEVEL NACE - MATIJA  NEVLJE

MASELJ META - MARICA  ZLATO POLJE

SMOLNIKAR MAKS - JOVO  LJUBLJANA

DEBELJAK HERMAN - RUSO  ZAGORJE

BUKOVEC VIKTOR - ČAPAJEV  ŠT. JURIJ

NAGLIČ RUDI - ŽAN  ČRNUČE

SEVER IVAN - IVO  PODLIPOVCA

ŽUPANČIČ                CVAJER  TRBOVLJE

BRODAR            SLAVKO  DOLGO BRDO

                                GAŠPER  DOBROPOLJE

.

8. 5. 1955 ZVEZA BORCEV NOV

KAMNIK TUHINJ - ŠMARTNO

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 30. 8. 2018 3.10.2021 D.Divjak
6.2.2025. 00:00
3.10.2021 dopolnil tekst s plošče in podatke D.Divjak Po "Sistory" Herman Franc DEBELAK, roj. 18.02.1924 v Toplicah, stan. Zagorje ob Savi, samski, elektrotehnik-Bor1974-06.XI.2023 Zdenka Primožič dodala besedilo pesmi Božični obisk avtorja Petra Levca 7. 8. 2024. M.Kermavnar, 6.2.2025, po predlogi Mojce Luštrek status postavil na obstoječ in s koordinatami dopolnil lokacijo.
skala z marmornato ploščo in zvezdo
Kamnik
1915 HRUŠEVKA, 495/25