Marmornati blok z imenoma talcev, vklesanima na napisno ploščo. Postavljen je bil 27. 4. 1948 in leta 1979 adaptiran (zamisel Ciril Paglavec).

EŠD 21718

KOT TALCA STA PADLA

DNE 25. SEP. 1943

TOV. BRATUŽ JOŽEF

IZ ČEPOVANA

TOV. PODGORNIK ALOJZIJ

IZ VRAT

Aprila 1944 je skupina partizanov prenočevala na Zmazkovi viničariji v Veličanaj. Bili so izdani in hišo so obkolili nemški orožniki. V spopadu so bili ubiti štirje partizani, o čemer priča spominska plošča na domačiji.

• Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

V spomin na ta dogodek je krajevna skupnost Ivanjkovci slavila 13. aprila svoj krajevni praznik. Plošča je bila vzidana 23. 4. 1955.  

• Vodnik 546

DNE 13. APRILA 1944

SO PRI TEJ HIŠI PADLI

          ZA SVOBODO           

FILIPIČ MARIJA

   * 28. 3. 1923  IZ VOGRIČEVEC 

PETRENA ANTON

* 15. 1. 1918   IZ ŽEROVINEC

SUNČIČ ANTON

* 23. 5. 1914   IZ BOREC-KRIŽEVCI

ZMAZEK AVGUST

* 27. 8. 1928  IZ ŽEROVINEC

SLAVA NJIM

Spominska plošča z imeni vseh 47 padlih partizanov in vojnih žrtev iz treh vasi ob Soči:  Ti slovenski borci so bili po rodu iz treh vasic ob Soči Pevma, Oslavje in Štmaver). Odkrita leta 2021

vir: primorski.eu/goriska/s-plosco-trajen-spomin-na-47-vascanov-EF968767

Napis na zidu:

SLAVA PADLIM      [križ]      [GLORIA  AI CADITI

Fotografija in napis na nagrobnih ploščah

           Partizan
     FAJGEL DANILO
*28. 5. 1923    +3. 6. 1946

           Partizan
      BOŠKIN ALDO
*9.1.1928    +18. 8. 1944

           Partizan
     SIMSIČ ANTON
*22. 11. 1904    +23. 2. 1944

           Partizan
   PRIMOŽIČ DARINKO
*19. 4. 1927    +24. 5. 1944

           Partizan
    MAURIČ ALFONZ
*18. 6. 1914    +24. 5. 1944

           Partizan
     PRIMOŽIČ JOŠKO
*23. 11. 1922    +24. 5. 1944

           Partizan
      SKOK ANTON
*17. 2. 1908    +17. 2. 1944

           Partizan
    MAČUS JOŽEF
*4. 7. 1926    +8. 5. 1943

           Partizan
    KOVAČIČ JOŽEF
*24. 1. 1928    +19. 5. 1944

           Partizan
    KOVAČIČ JOŽEF
*19. 11. 1904    +21. 9. 3

           Partizan
   KOVAČIČ LADISLAV
*3. 12. 1930    +3. 10. 1944

           Partizan
VALENTINČIČ STANISLAV
*9. 5. 1920    +24. 4. 1945

           Partizan
    SFILIGOJ MIRKO
*3. 5. 1912    +28. 8. 1944

           Partigiano
  PADOVAN FEDERICO
*8. 5. 1908    +4. 1. 1945

           Partigiano
    GREGORIS CARLO
*1. 7. 1902    +13. 11. 1943

           Partizan
      MARAŽ LADISLAV
*8. 12. 1920    +9. 4. 1945
.
Napis na plošči desno od grobov:

                                                 [zvezda]
PADLI BORCI V NARODNO OSVOBODILNEM BOJU IN ŽRTVE VOJNE
 I CADUTI NELLA GUERRA DI LIBERAZIONE E VITTIME DI GUERRA
                                              1941 – 1945
  PEVMA
                                              STAROST      ETA
ALDO BOŠKIN                                  16
DANILO BOŠKIN                              17
MARJO BOŠKIN                               35
IVAN DOLJAK                                   19
FRANC FURLAN                               34
LADISLAV GRAVNER                       42
CARLO GREGORIS                          41
LADISLAV KODERMAC                    33
JOŽEF KORŠIČ                                17
JOŽEF KOVAČIČ    PEVMA             16
JOŽEF KOVAČIČ     ŠTEVERJAN   39
LADISLAV KOVAČIČ                        14
JOŽEF MAČUS                                 17
ALOJZ MAKUC                                 33
ALFRED PADOVAN                          18
FELIKS PADOVAN                            19
JOŽEF PRIMOŽIČ                             22
MIRKO SFILIGOJ                              32
ANTON SIMČIČ                                 40
ANTON SKOK                                   36
ANTONIO TESSARI                          20
ALBERT ŽGAVEC                             19
JOŠKO ŽGAVEC                               24
.
  UMRLA PO VOJNI
DANILO FAJGEL                               23
LADISLAV MARAŽ                            26
.
  OSLAVJE
EDVARD BRANDOLIN                     34
EVALD BREŠAN                               20
JOSIP GRAVNER                              81
MIROSLAV KAVČIČ                          26
ANTON KREŠEVEC                         19
RUDOLF MARINIČ                           39
EMIL MARKOVIČ                              31
ALFONZ MAURIČ                             30
DARINKO PRIMOŽIČ                       17
MIRKO PRIMOŽIČ                            17
EDVARD SOŠOL                              46
EDMUND ŠOŠTERŠIČ                     55
VLADIMIR TERZER                          22
ANTON ZNIDERČIČ                         44
.
  ŠTMAVER
.
FRANC BITEŽNIK                           28
IGNAC FIGELJ                                26
IVAN FIGELJ                                   21
JOŽEF FIGELJ                                24
HENRIK KLANJŠČEK                     28
HELENA PINTAR                            19
PETER PINTAR                               47
STANISLAV VALENTINČIČ             25
.
KRAJEVNA SKUPNOST PEVMA - ŠTMAVER – OSLAVJE
VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ITALIJE - A.N. P. I.
OBČINA GORICA - COMUNE DI GORIZIA
1 - 11 - 2020

V tej hiši se je 1913 rodil narodni heroj Janez Kavčič, kateremu je posvečena spominska plošča, ki je pritrjena na fasadi. Plošča je bila odkrita 1953.

• EŠD 8904
• Ivan Kavčič. Wkipedija.

[zastava]

Rojstni dom Narodnega heroja

JANEZA KAUČIČA  roj. 13. 12. 1913

NANDE

PADEL V NOB 30. 7. 1943 v SELO ŠUMBERK

PADLI V BORBI 17.IV.1943

PODOBNIK LEOPOLD

KAVČIČ ANTON

ŽBOGAR IZIDOR

                  SLAVA JIM!

Franc Kavčič: SIstory navaja: Ime in priimek: Franc Kavčič, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Priimek matere: Možina, Po domače: NULL, Datum rojstva: 16.12.1896, Kraj rojstva: Gorenji Vrsnik, Kraj bivanja: Vrsnik, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): kmet,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.12.1943, Kraj smrti / izginotja: Linz/Mauthausen, Kraj pokopa: Linz/Mauthausen, Država pokopa: Avstrija

....................................

Drago Pustišek: SIstory navaja: Ime in priimek: Drago Pustišek (Putišek), Oče: Janez, Mati: Marija, Priimek matere: Gačnik, Po domače: NULL, Datum rojstva: 12.09.1915, Kraj rojstva: Ljubljana, Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: Ni podatka, Poklic (soc. status): učitelj,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 25.02.1945, Kraj smrti / izginotja: Javorjev Dol, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija
.
 »Iz omenjenega poročila tudi izvemo, da je bil Šinkovec edini očividec, ko je 25. februarja 1944, v napadu nemške zasede, padel učitelj Drago Pustišek, referent za prosveto; tedaj pa je bil ranjen tudi Šinkovec. Vračala sta se z učiteljske konference na Ledinah. Najbolje, da to slišimo iz pisateljevih ust. Pripoved je pretresljiva in vredna, da jo spoznamo!
     "Glej, po tej poti sem zadnjič hodil z učiteljem Dragom Pustinškom 24. februarja 1944. Pozno zvečer sva se oglasila pri župniku Žagarju na Ledinah. Postregel nama je, kakor je vedel, da se postreže lačnemu partizanu. Ko sva povečerjala, nama je dejal:
     'Danes sem pokopal že osemindvajsetega partizana, očeta osmih otrok. Nemci so bili obkolili vas in … Svetujem vama, da gresta prenočit v Mrzli Vrh.' Upoštevala sva opozorilo in v jasni mrzli februarski noči krenila na pot.
      Naslednje jutro sva se poslovila v gostoljubni hiši. Poslovila sva se od mladih deklet – bogve, kje so danes in kaj počno? V Koritah sva bila z Dragom namreč sklicala okrajno učiteljsko posvetovanje. Potekalo je v najlepšem redu. Ko sva se popoldne vračala čez Mrzli vrh, se je Drago ustavil in zazrl proti daljni Ljubljani in pripovedoval o svoji mladi ženi ter o dveletnem sinčku. Ljubljana je ždela v daljavi kot dežela sanj. Na ovinku sva srečala kurirja. 'Ni nobene nevarnosti,' je dejal. Stopila sva še deset, dvajset korakov. Možaka, ki sta pri Likarju v Javorjevem Dolu žagala drva, sta dajala s kretnjami rok neka znamenja … Za hišo sva opazila vojake. 
    'Nemci!' sem šepnil grozljivo in skočil pod obronek v sneg. 
    'Partizani!' je dejal Drago. 'Da, naši so!'  Besede je presekal brlizg. Oglasil se je 'šarec' in Drago je obležal v okrvavljenem snegu. 'Šarec', mu je onemel v ustah tople besede o mladi ženi in dveletnem sinčku." (Od Idrije do Vipave, str. 308, 309).
     Nemci so Šinkovca zajeli, Pustišek pa je bil prva smrtna žrtev med učitelji na Primorskem.«  
(Adolf Šinkovec-Črtomir, Oblaki nad sončno deželo, Izbrane pesmi in proza, Zbral, uredil, opombe ter uvod napisal: Emil Cesar, Nova Gorica: Branko; Ljubljana: Jutro, 2003, str. 27, 28)

»Svojo silo je 20. februarja pokazalo zavezniško letalstvo, ki je prišlo nad Idrijo z bombami. 25. februarja je padel v Javorjevem dolu pri Ledinah učitelj Drago Pustišek, pomočnik okrožnega referenta za šolstvo in prosveto za Idrijo. Z njegovo smrtjo je porajajoče se šolstvo na tem območju zgubilo požrtvovalnega prosvetnega delavca.«

(Črtomir Šinkovec, Oblaki nad sončno deželo, Ljubljana: Zavod Borec v Ljubljani, 1963, str. 196)

                      KAVČIČ
FRANC   16.12.1896  - 11.12.1943
MAUTHAUSEN

...........................................................
                   [zvezda]
          PUSTIŠEK DRAGO
                  UČITELJ
*12.9.1915  PADEL 22.2.1944

EŠD: 20811
Spomenik v obliki piramide je posvečen trem članom družine Kmet iz Starega Trga pri Trebnjem, ki so bili na tem mestu ustreljeni  v mesecu februarju 1944. leta. Spomenik so postavili svojci leta 1946.

Spomenik ustreljenim je 2 m visoka piramida, sestavljena iz dveh kamnitih obdelanih delov, povezujejo ju štirje obdelani kamniti stebrički. Med stebrički je poškodovan  kamnit Kristusov doprsni portret.

Spodnji del piramide ima bazo okoli 80 cm, visoka je 120 cm, na njej pa je pritrjena granitna plošča velikosti 63 x 70 in zgoraj 50 cm z vklesanim napisom.

Stebrički so visoki okoli 20 cm, nosijo zgornji del, ki je visok 60 cm in na katerem je izklesan  križ.
.
»KMET Jože, partizan komande mesta Trebnje. Rodil se je 18. marca 1923 v Starem trgu pri Trebnjem.
Ko je 1. februarja 1944 šel od doma, je padel v domobransko zasedo. Domobranci so ga ujeli. Tega dne so domobranci nad Hudejami ujeli, mučili ter ustrelili skupaj z njim tudi dve njegovi sestri, Albino in Darinko, ki sta poskušali zbežati v sosednjo vas in v enoto NOV. Nato so jih še oropali.« 
(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Novo mesto: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, 1995, str. 121)

V SPOMIN ŽRTVAM FN

K M E T O V I M    IZ TREBNJEGA

          ALBINI

          DARINKI

          JOŽETU

USTRELJENIM NA TEM MESTU, DNE 1.2.1944. ZA BLAGOR DOMOVINE

• Seznam spotikavcev. Wikimedia Commons.

[nedokončano: zamenjaj s slovensko-italijanskim tekstom]
IN PRAPROZ WOHNTE
MAKSIMILIJAN BLAŽINA
GEBOREN 1913
DEPORTIERT 1944
DACHAU
ERMORDET
14.3.1945
N PRAPROZ WOHNTE
IVAN KANTE
GEBOREN 1889
ERMORDET
10.1.1944
GUSEN

Na peči Industrije apna Kresnice je leta 1975 bila vgrajena in odkrita spominska plošča avtorja arhitekta Vlaste Kopača. Žičnica je peljala v sosednji hrib Zapodje. Poleg plošče je na steno bil vgrajen tudi voziček z žičnice.

Vir: PARTIZANSKI KORIDORJI, Ciril Godec in Henrik Ribič, Skupščina občine Litija in Odbor aktivistob nekdanjega okrožja OF Litija, Litija 1988

   MED NOV 1941 - 1945
     JE PO TEJ ŽIČNICI
 ORGANIZIRANO TEKEL
    PREVOZ AKTIVISTOV, 
     PROPAGANDNEGA
IN VOJNEGA MATERIALA

          KO ZB NOV KRESNICE

TU JE BILA V LETIH 1942 – 1943
JAVKA OF.
KASNEJE  PARTIZANSKA     ČEV-
LJARSKA DELAVNICA.
                     ZZB CERKNO 27. 4. 74

Iz betonskih elementov sestavljen kubus, z napisnimi ploščami in plamenico na vrhu, postavljen v spomin na padle borce in žrtve NOB. Znamenje je bilo obnovljeno leta 1976.

Sredi meseca avgusta so v Dobovcu pod Kumom odkrili spomenik 36 padlim borcem in žrtvam nasilja. Odkritje spomenika je bilo v okviru praznovanja krajevnega praznika , katerega so leta 1956 praznovali prvič. Spomenik je odkril domačin Janez Jesenšek, predsednik SZDL, okraja Trbovlje

• BOREC, Kratke novice, str. 414, oktober 1956
• EŠD 20785    

Verzi na plošči nad napisno ploščo  Borci so iz prve kitice pesmi Sovjetskim herojem avtorja Karla Destovnika Kajuha, in sicer prvi in drugi verz ter predzadnji in zadnji verz. 

• [Ur.] Vlado Vrbič, Kajuh. Zbrane pesmi, Velenje: Knjižnica, 2015, str. 124.   

Verzi na plošči nad napisno ploščo Talci so iz druge kitice pesmi Pet in dvajset avtorja Karla Destovnika Kajuha, in sicer drugi in tretji verz.

• [Ur.] Vlado Vrbič, Kajuh. Zbrane pesmi, Velenje: Knjižnica, 2015, str. 97.   

NAŠIM NEPOZABNIM ŽRTVAM 1941 – 1945
.
          V SOLZAH NAVDUŠENJA,
          TOVARIŠ, GLAVO SKLONI,
          PRED SILNIMI MRLIČI SE POKLONI,
          KI V SMRT SO ZA ŽIVLJENJE ŠLI,
          PREVERJENI, DA NI NAZAJ POTI.

                                      KAJUH
.
          BORCI

BAJDA LEOPOLD          1910 – 1943
BAJDA IVAN                   1918 – 1943
BAJDA MILAN                1927 – 1945
BAJDA MIHA                  1922 – 1944
BREGAR MIHA              1925 – 1945
BREGAR ALOJZ            1914 – 1944
DOLANC MAKS             1915 – 1943
FABJAN JOŽE                1921 – 1944
FABJAN JANEZ              1922 – 1944
JAMŠEK ALOJZ             1914 – 1944
JESENŠEK LEOPOLD   1924 – 1944
MEDVEŠEK JOŽE          1926 – 1944
OCEPEK MIRKO            1900 – 1944
POTRPIN IVAN               1925 – 1945
ROTAR JOIŽE                1921 – 1945
VODIN FRIDERIK           1915 – 1944
VOKAČ ANDREJ            1910 – 1943
ZUPAN FRANC              1906 – 1944

.
         NI JE SMRTI BREZ ŽIVLJENJA
        NI SVOBODE BREZ TRPLJENJA
                                                 KAJUH
.

          TALCI

BAJDA JOŽE              1925 – 1944
BUŠIČ RUDOLF         1919 – 1944
DOLANC ALOJZ        1913 – 1944
GREBENC FILIP        1921 – 1942
JAMŠEK LEOPOLD   1919 – 1944
MEDVEŠEK JOŽE     1894 – 1943
POBOLŠAJ FRANC   1874 – 1944
POBOLŠAJ JANEZ    1919 – 1944
STRGAŠEK JOŽE      1901 – 1942
STRGAŠEK FRANC   1926 – 1944
STRGAŠEK IVAN       1920 – 1943

.

          ŽRTVE FAŠIZMA

DOLINŠEK FRANC           1926 – 1945
GABRIJEL JOŽEFA           1864 – 1943
POBOLŠAJ JAKOB           1897 – 1944
SKRINAR JOŽE                 1905 – 1945
SKRINAR LEOPOLDINA   1906 – 1945
SKRINAR LEOPOLDINA   1939 – 1945
ZAVRŠNIK ANTON            1890 – 1943

.
V KRVI IN SOLZAH SVET PRENAVLJA,
NA VIHARJU VANJ PLANILA BO POMLAD
                                                    GRUDEN

V Moosburgu na reki Isar, Bavarska, se je od leta 1939 do 1945 nahajalo eno izmed največjih taborišč za vojne ujetnike v III. nemškem rajhu, imel je oznako Stalag VIIA. V njem so se znašli tudi zajti pripanjiki 1. prekomorske brigade, ki so padli v ujetništvo po težkih bojih na otoku Korčula v drugi polovici decembra 1943.