| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Dražgoše - Spomenik ustreljenim domačinom na Jelenščah |
OPIS OBELEŽJA: Spomenik, odkrit 29. novembra 1978, ima obliko pokončnega granitnega kvadra iz sivega jablaniškega granita, velikost 150x50x25cm, z imeni dvaindvajsetih Dražgošanov, ustreljenih na tem mestu 11. januarja 1942. OPIS DOGODKA: 11. januarja 1942, tretji dan bojev v Dražgošah, so Nemci s topovi začeli obstreljevati hiše v zaselkih Na Pečeh in Pri Cerkvi. Pritiskali so na vsej črti, ne meneč se za žrtve, ki so jih tudi tega dne imeli veliko. Z mrakom se je Cankarjev bataljon organizirano umaknil po zasneženi gozdni poti na Jelovico na planino Kališnik. Le malokdo od Dražgošanov je odšel z njimi, saj mnogi niso pričakovali krutega nemškega maščevanja. Na Jelenščah so Nemci ves popoldan divjali. V kleti pri Grogovcu se je skrivalo več vaščanov, mednje je nemški vojak vrgel bombo, ki je dva ubila, več pa ranila, dva pa so za hišo ustrelili. Šestnajst vaščanov iz zaselkov Jelenšče in Na Pečeh so postavili v vrsto pri plotu od korita proti Šturmovi hiši in jih postrelili. Dva vaščana so Nemci ustrelili na begu. Podatki o ustreljenih: AMBROŽIČ PRIMOŽ, rojen 9.6.1876, Zali Log, gozdni delavec BENEDIČIČ VINKO, rojen 3.5.1927, Podblica, pastir BERCE TOMAŽ, rojen 22.12.1875, Dražgoše, gozdni delavec BEŠTER ANTON, rojen 22.7.1930, Dražgoše, učenec FRAKELJ PETER, rojen 18.2.1885, Dražgoše, delavec FRAKELJ ZDRAVKO, rojen 1924, Dražgoše, gozdni delavec HABJAN JANKO, rojen 19.5.1909, Lajše, gozdni delavec JELENC FRANC, rojen 22.11.1922, Dražgoše, gozdni delavec JELENC LEOPOLD, rojen 7.12.1924, Dražgoše, ključavničarski vajenec JELENC MAKS, rojen 16.11.1920, Dražgoše, gozdni delavec JELENC MATIJA, rojen 16.2.1889, Dražgoše, gozdni delavec LOTRIČ ANTON, rojen 12.6.1929, Dražgoše, učenec LOTRIČ CIRIL, rojen 28.6.1923, Dražgoše, ključavničarski vajenec LOTRIČ FRANC, rojen 2.10.1881, Dražgoše, gozdni delavec LOTRIČ FRANC, rojen 10.9.1923, Dražgoše, tovarniški delavec LOTRIČ FRANC, rojen 8.9.1925, Dražgoše, gozdni delavec, padel na begu LOTRIČ JAKOB, rojen 22.7.1875, Dražgoše, gozdni delavec LOTRIČ TOMAŽ, rojen 21.12.1889, Dražgoše, gozdni delavec MARENK STANKO, rojen 6.5.1921, Dražgoše, gozdni delavec PETROVIČ ALOJZ, rojen 22.6.1906, Gradec, pekovski pomočnik, padel na begu ŠOLAR JAKOB, rojen 22.7.1882, Kališe, cestar ŠOLAR REZIKA, rojena 9.8.1938, Dražgoše VIRI: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 99-103. http://zbnobskofjaloka.weebly.com/dra382goscarone.html http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21191 EŠD 21191 |
Na dvorišču kmetije pr' Šturm na Jelenščah, Dražgoše 60. |
Na podstavku in na čelni strani je osrednji napis: NA TEM MESTU SO POMNIK JIM POSTAVLJA V TRAJEN SPOMIN KO ZB NOV DRAŽGOŠE DNE 29. NOVEMBRA 1978 Napis na levi strani spomenika: Napis na desni strani spomenika: LOTRIČ ANTON AMBROŽIČ PRIMOŽ star 11 let star 67 let LOTRIČ CIRIL BENEDIČIČ VINKO star 18 let star 13 let LOTRIČ FRANC BEŠTER ANTON Star 16 let star 11 let LOTRIČ FRANC BERCE TOMAŽ star 60 let star 65 let LOTRIČ FRANC FRAKELJ PETER star 17 let star 60 let padel na begu FRAKELJ ZDRAVKO LOTRIČ TOMAŽ star 17 let star 50 let HABJAN JANKO LOTRIČ JAKOB star 32 let star 66 let JELENC FRANC MARENK STANKO star 18 let star 20 let JELENC LEOPOLD PETROVIČ ALOJZ star 17 let star 37 let JELENC MAKS padel na begu star 21 let ŠOLAR JAKOB JELENC MATIJA star 60 let star 51 let ŠOLAR REZIKA stara 3 leta |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, foto Lado Nikšič 16. nov. 2019
9.12.2021 D.Divjak |
9.12.2021. 00:00 |
— |
9.12.2021 dopolnil podatke in lokacijo D.Divjak |
spominski kvader |
Železniki |
K.o.: 2060 - DRAŽGOŠE, št.parc.: 997 |
|
Trnovec pri Medvodah, Lokacija ilegalne partizanske tiskarne Trilof |
Ilegalna tiskarna Trilof je bila postavljena ob 3. obletnici ustanovitve OF
in je na tem mestu delovala do sredine septembra 1944. V njej so med drugim
natisnili tudi 1500 oštevilčenih izvodov Prešernove zdravljice. Viden je le še
tloris objekta. Tiskarna Trilof (TRI Leta OF) je začela delovati v začetku junija 1944 in sicer z novim tiskarskim strojem, ki ga je načrtoval in organiziral izdelavo Edo Bregar-Don s pomočjo svojih sodelavcev. Prostor za tiskarno so izbrali v Ločniški dolini v Belem potoku pri Medvodah v grapi, ki vodi h Kozjaku pod Ažmanovim posestvom. Bunker je bil v celoti vkopan v zemljo, velikosti 4 x 4 m. V juliju je bilo v tiskarni zaposleno že 8 oseb. Ker je bila v bližini tudi tiskarna Donas, prostori Trilofa pa tudi neprimerni, je vodstvo OF za Gorenjsko odločilo, da se tiskarno Trilof preseli v Davčo.V Trilofu so tiskarski stroj razstavili in poslali tja transportno ekipo, ki je imela nalogo, da lažje dele stroja in črkovni material prenese v Davčo. Transportna četa je bila pri prehodu Poljanske doline 24. septembra napadena. Padlo je 7 tovarišev iz čete in tiskarski strojnik Jože Pogačnik-Polde. Izgubili so tudi nekaj delov stroja in črkovni material. Hitro so organizirali izdelavo novih nadomestnih delov, črkovni material pa so dobili iz Primorske. Tiskarna je začela z delom zopet okrog. 20. oktobra. Vir: S. Kobal in B Osolnik: Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944-1945 . 123prenešen |
Lokacija ilegalne partizanske tiskarne je na težko dostopnem terenu nad manjšimi slapovi Belega potoka, Če gremo iz parkirišča KS Trnovca ob igrišču, gremo navzgor mimo kmetije Ažman do konca asfalta pri vikendih. Dalje po gozdni cesti 15 min navzgor, prečimo potok in pridemo drugega kamnitega jezu za umirjanje vode potoka. Nahajamo se na platoju polnem grušča, ki ga je nanesel potok. Toku sledimo 50 m dokler ta ne izgine levo v grapo, preko katere potok pada v treh manjših slapovih. Lokacija tiskarne je 20 m desno nad strugo. Poti ni, teren je zelo strm, na lokaciji je le manjša sled zemeljskih izravnav. Pri iskanju mi je z opisom pomagal gospodar pri Ažmanu. Opis iz knjige Tisk in tiskarji na Medvoškem v letih 1944-1945, da se je tiskarna nahajala v neposredni bližini kmetije Ažman je varljiv, saj je treba navzgor ob potoku še vsaj 1,5 km. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
Obiskal Dušan Škodič, 17.6.2021 |
1.5.2023. 00:00 |
— |
— |
Mesto nekdanje partizanske tehnike Trilof, obeležja ni. |
Medvode |
1978 STUDENČICE, 759/2 |
|
Šenčur, pokopališče, Košir Lovro |
Sistory navaja Ime in priimek: Lovro Košir, Oče: Aleks, Mati: Katarina, Datum rojstva: 12. 8. 1902, Kraj rojstva: Hotemaže, Kraj bivanja: Hotemaže, Datum smrti/izginotja: 24. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Olševek, Kraj pokopa: NULL. »Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja […] Košir Lovro, rojen 12. avgusta 1902, Hotemaže 24. septembra 1944, Olševek […]« Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 214) |
Pokopališče Šenčur, ob zidu, levo od poti, ki vodi od pokopališkega vhoda s Sveteljeve ceste (naravnost proti pokopališkemu vhodu na drugi strani pokopališča). |
[križ, fotografija] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 28.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
28.5.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šenčur |
K. o. 2119 Šenčur, parc. št. 7/1 |
|
Čeče, padlim Revirske čete |
25. decembra 1941 je del revirske čete iz Zgornje Rečice odšel in napadel Nemce v Hrastniku. Močno so poškodovali rudniške naprave, izpraznili skladišče razstreliva in se brez izgub umaknili nazaj v gozdove. Nemci so jih zasledovali in partizani so se umikali iz kraja v kraj. Devet partizanov te skupine se je 4. januarja 1942 ustavilo na Vrharjevi domačiji nad Čečami.Med njimi so bili borci Ciril Curk, Rudi Knez, Jože Umek, Vili Vresk, Frido Čebin iz Trbovelj in Ivan Mitnjak, Franc Tršek, Oto Medved in Slavko Bajde iz Hrastnika. Postavili so straže okoli hiše, se utaborili v skednju in prespali v njem. Naslednji dan zjutraj je gospodar hiše na skrivaj preko nemškutarja Bauerheima , gostilničarja pri sv.Katarini,poročal Nemcem o partizanih.Kmalu po dvanajsti uri je skupina dvajsetih mož policije in gestapa obkolilo hišo. Partizani so jih takoj opazili in začeli streljati nanje ter metati bombe.Trem partizanom Rudiju Knezu,Jožetu Umeku in Viliju Vresku se je med streljanjem na začetku borbe posrečilo prebiti skozi obročin se umakniti v bližnji gozd. Drugih šest partizanov se je borilo naprej. Ob treh popoldan je policistom prišel na pomoč vod zaščitne policije iz Trbovelj in skupina iz Zagorja. V boju na življenje in smrt so se posamezniki skušali prebiti skozi obroč, toda zaman. Hrastniški rudar Franc Tršek se je pognal iz skednja, a je takoj padel. Ker se partizani niso hoteli predati, so Nemci ob mraku zažgali skedenj. Partizani se tudi tedaj niso vdali. Borili so se vse dotlej, dokler niso padli pod streli ali se ranjeni sami ustrelili. Umrli so junaške smrti, Drugi dan zjutraj so Nemci na mestu borbe našli 6 ožganih trupel padlih borcev revirske čete Curk Cirila, Ivana Mitnjaka, Frida Čebina, Ota Medveda, Franca Trška in Slavka Bajda. Vir ; TRBOVLJE POMNIKI NAŠEGA BOJA, Ado Naglav, sodelavci Hinko Kamnikar, Karel Forte, Lojze Ribič, Trbovlje 1983, str.:89 Posvečeno šestim borcem revirske čete, padlim v boju z nemškimi policisti 5. 1. 1942. EŠD 20793 |
Spomenik leži ob makedamski cesti nekaj metrov južneje od križišča ob hišni št. Čeče 14. |
PO NAPADU NA RUDNIK HRASTNIK IN PRIPRAVAH ZA NAPAD NA TRBOVLJE SE JE SKUPINA BORCEV REVIRSKE ČETE 5. 1. 1942 ZJUTRAJ USTAVILA PRI TEJ DOMAČIJI. POPOLDNE SO JIH OBKOLILE NEMŠKE POLICIJSKE ENOTE. V BOJU S PREMOČNIM SOVRAŽNIKOM SO TUKAJ PADLI JUNAŠKE SMRTI REVIRSKI PRVOBORCI IVAN MITNJAK, FRANC ČEBIN, SLAVKO BAJDA, OTO MEDVED. ZB - 78 SLAVA JUNAKOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano, nedokončano
Obiskal in dokončal: Janez Jani Majes 11.7.2020
D.Divjak 24.9.2021, 2.5.2023 |
2.5.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil opis 24.9.2021, dopolnil podatke 2.5.2023
Po "Sistory" Vekoslav BAJDA, roj. 16.05.1924 v Hrastniku, stan. v Hrastniku, samski, rudar, pripadnik Revirske čete, pokopan v Trbovljah, Ciril CURK, roj. 07.07.1919 v Budanjah, stan. v Trbovljah, samski, mesarski pomočnik, pripadnik Revirske čete, Fridolin ČEBIN, roj. 25.02.1919 v Dolu pri Hrastniku, stan. v Hrastniku, samski, rudar, pripadnik Revirske čete, Ivan MITNJEK, roj. 24.04.1897 v Krogu, Murska Sobota, stan. Hrastnik, poročen, rudar, pripadnik Revirske čete, pokopan v Dolu pri Hrastniku, Franc TERŠEK, 08.10.1910 v Trbovljah, stan. v Hrastniku, poročen, rudar, pripadnik Revirske čete, pokopan v Dolu pri Hrastniku, za Otona MEDVED, roj. 01.03.1923 v Hrastniku, stan. v Hrastniku, samski, rudar, pripadnik Revirske čete, kot datum naveden 08.01.1942, vzrok smrti pa samomor-Bor1974, 05.I.2025.
Slika "3" po prenovi spomenika z 25.01.2025 ob spominski svečanosti in z novimi lastniki kmetije-Bob1974, 17.II.2025. |
Samostoječi spomenik |
Trbovlje |
K.o.: 1869 - ČEČE, št.parc.: 13/4 |
|
STARI TRG-Spominska plošča Arko Jernej-Črt |
¨Na hiši v Loški dolini, kjer je živel, preden je šel v partizane, ima spominsko obeležje Jernej Arko-Črt. V popadu z italijansko vojsko je bil 27. novembra 1942 ranjen v vasi Rut v Baški grapi. Predati sr ni hotel in po umiku enote se je ustrelil. Italijanski vojaki pa so mrtvemu odrezali glavo, jo nataknili na kol, in jo z namenom zastraševanja in ponosa nosili po vaseh. Mrtvemu vojaku se itlijanska vojska ni poklonila. Morda je bil to zadnji primer v Evropi, da so mrtvemu vojaku odrezali glavo. Italijanska država bi morala svoja zločinska dejanja obžalovati in obsoditi, ali pa bo bodo čez leta ta zločin pripisali partizanom, podobno kot so to hoteli prikazati na plakatu v občini Bastia Umbra, ko italijanski vojaki streljajo vaščane iz vasi Dane v Loški dolini." Anton Premk, Dnevnik, 9. marec 2011 Na fasadi, ki gleda na cesto, je vgrajena bronasta spominska plošča širine33 in višine 43 cm. https://obelezja.wordpress.com/2017/09/11/stari-trg-hisa-arko-jernej-crt-plosca/ foto Miloš Toni Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 261. |
V centru Starega trga se zavija desno v smeri proti cerkvi in na klancu na desni strani pri odcepu ceste stoji stanovanjska hiša Pot na Ulako 17. |
TUKAJ JE ŽIVEL JERNEJ ARKO-ČRT (1911 - 1942) RODOLJUB IN JUNAK NOB PO HEROJSKEM BOJU Z ITALIJANSKIM OKUPATORJEM SO GA V NEMŠKEM RUTU OBGLAVILI POSTAVILI STARI TRG ZB LOŠKE DOLINE OKTOBE 2008 ODBOR IX. KORPUSA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 12. november 2019 |
2.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Loška dolina |
1637-STARI TRG PRI LOŽU, št.parc. 818/2 |
|
LUCIJA - spomenik žrtvam nacifašizma Serabotu in Dobrilli |
Okrogel steber iz obdelanega belega kamna z vklesanim napisom, na podstavku. Prostor okoli spomenika je ograjen z nizkim kamnitim zidom. Spomenik delavcema, ki sta bila zverinsko ubita 27. 1. 1945. EŠD 7217 |
Spomenik je ob glavni cesti Portorož-Lucija, na desni strani pri vhodu na kopališče, pri Taverni. Najbljižja stavba je Obala št.26 |
zvezda IN QUESTO PUNTO NELLA SERA DEL 27.1.1945 I LAVORATORI SERABOT LUIGI E DOBRILLA RINO SONO STATI ASSASSINATI DA UN GRUPPO DI MERCENARI AL SOLDO DEL NEMICO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bojan Česnik, 25.2.2017, dopolnil T.Bizjak 30.8.2020; |
27.10.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 27.10.2024, dodal fotografije Zdenke Primožič 4/1 do 4/5. |
kamen, beton - kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Piran |
k.o.2631 - Portorož, parc. št.:5526/24 |
|
Műhlberg, koncentracijsko taborišče, Nemčija |
Številni vojaki, ki so branili države, ki jih je napadla Nemčija, so bili med vojno ujeti v Nemčiji in nato v taboriščih Wehrmachta za vojne ujetnike. Glavno taborišče IVB (Stalag IVB) pri Mühlbergu je bilo eno največjih taborišč za vojne ujetnike v Nemčiji; Pravzaprav ga je včasih zasedlo do 30.000 zapornikov. Ujetniki so prihajali iz več kot 40 držav, med drugim iz Sovjetske zveze, Francije, Velike Britanije, Poljske, ZDA, Nizozemske, Srbije, Italije, Belgije, Kanade, Južne Afrike, Danske, Avstralije in Nove Zelandije. Skupno je bilo v Stalagu IVB krajše ali daljše obdobje od leta 1939 do 1945 okoli 300.000 vojakov in otrok. Stalag IVB je bil prehodno taborišče; večino vojnih ujetnikov so premestili v druge stalage ali v delovne odrede v bližnjem ali daljnem območju Mühlberga. Med taboriščniki so se znašli tudi slovenski partizani pripadniki XIV. divizije zajeti na Štajerskem (Marjan Založnik - Marko, Šercerjeva brigada) .Zaradi slabih razmer v zaporu in izživljanja stražarjev je v taborišču Mühlberg umrlo okoli 3000 ljudi, predvsem sovjetskih vojnih ujetnikov. V nasprotju z vojnimi ujetniki drugih narodov Nemci Rdečemu križu niso dovolili skrbeti za sovjetske ujetnike, ker Sovjetska zveza ni pristopila k Ženevski konvenciji. Število mrtvih med vojnimi ujetniki, premeščenimi iz Stalaga IVB ni znano, vendar gre njihovo število v desettisoče. Med taboriščniki pa niso bili samo vojni ujetniki, temveč tudi drugi. Vir: Po poti XIV. divizije-stranpoti med 17. in 18. etapo, 16. december 2024, Mojca Luštrek in Ivan Pepelnjak, pohribih.blogspot.com Foto:https://www.pegasusarchive.org/pow/: |
Po cesti iz Altenaua proti cesti iz Wendisch Bohrschűtza, okoli 80 km severno od Dresdna |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 17. april 2024 , 17.2.2025 nedokončano |
17.2.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dodl opis 17.2.2025 |
— |
— |
— |
|
Kamnik, Mekinje, pokopališče, Poljanšek Janez |
SIstory navaja Ime in priimek: Janez Poljanšek, Oče: Jožef, Mati: Neža, Po domače: Zg. Smonkar, Datum rojstva: 28. 12. 1914, Kraj rojstva: Sovinja Peč, Kraj bivanja: Sovinja Peč, Stara občina: Sela pri Kamniku, Nova občina: Kamnik, Datum smrti/izginotja: 13. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Preserje, Kraj pokopa: NULL. |
Pokopališče Mekinje, Kamnik, od kovinskih pokopaliških vrat (nasproti vhoda v cerkev) desno, 2. vrsta, 5 grob (šteto od pokopaliških vrat).
Polčeva pot 11 |
POLJANŠEK JANEZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.8.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
14.8.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kamnik |
K. o. 1898 Mekinje, parc. št. 2 |
|
Porezen, enaindvajsetim neznanim borcem NOV |
Datum odkritja: 14. 8. 1949. Spomenik so leta 1976 adaptirali in mu dodali železno skulpturo Toneta Svetine. Odkritje prenovljenega spomenika je bilo 15. 8. 1976. Avtor: Viktor Jereb (1949) Tone Svetina (1976)
|
Po markiranih poteh na vrh Porezna, v JSNP je lokacija Gorje. |
Na skulpturi Toneta Svetine: Na plošči levo od spomenika: MI SMO OSTALI TU IN VENDAR SMO Z VAMI ŠLI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miran Hladnik, 28. 12. 2016 nedokončano |
28.5.2022. 00:00 |
— |
Slika osveženega napisa M. Luštrek 28. 5. 2022. |
— |
Cerkno |
K. o. 2339 Gorje, parc. št. 693/1 |
|
Padlim partizanom na starem pokopališču v Mežici |
Grobišče posvečeno 12 partizanom, padlim od leta 1941 do 1945. Nad grobiščem je v obzidje pokopališča vzidana spominska plošča, delo Jaroslava Černigoja, odkrita leta 1935. [Datum odkritja, zapisan v RKD, je zanesljivo napačen. -- M. Hladnik] EŠD 7723 |
Dostop do pokopališča v Mežici je z glavne ceste Mežica - Črna. Odcep na križišču Nar. dom - pokopališče Mirje odcep levo. |
TUKAJ SO POKOPANI PARTIZANI TAUČNIK LENART, VISOČNIK FRANC, KLANČNIK KAREL, VERČKOVNIK MARTIN, HERMONKO FILIP, KOTNIK HINKO, ŠUMAH FRANC, PLAZNIK ALBERT IN ŠTIRJE NEZNANI BORCI, VSI PADLI ZA SVOBODO V NARODNO - OSVOBODILNI BORBI 1941 - 1945 MANJ STRAŠNA NOČ JE V ČRNE ZEMLJE KRILI, KO SO POD SVETLIM SONCEM SUŽNI DNOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
A. Ovnič, 12. april 2017
Dopolnil D.Divjak, 21. september 2020 |
30.5.2022. 00:00 |
— |
21.9.2020-dopolnil podatke D.Divjak
Dodal fotografijo S. Gradišnik, 25.07.2021.
Očistil napačnega podatka, da je spomenik Plečnikovo delo, in ločil družinski nagrobnik Lučovniku v svoj zapis. -- M. Hladnik 30. 5. 2022 |
Velika spominska plošča na steni obzidja pokopališča |
Mežica |
K.O.889- Mežica, št.parc.:58674, lastnik Občina Mežica |
|
KALEC-Spominska plošča sestanka aktivistov NOB |
Na sestanku se je zbralo 25 ljudi, ki so zastopali Pivko, Dolane, Ilirsko Bistrico in Reko. Izvedli so rajonizacijo, razdelili funkcije in rajone ter vsaj deloma pojasnili nekatera ideološka vprašanja borbe in OF. Sestanek je vodil Franc Benčan-napredni študent iz Pivke, pomagal mu je Matija Gržina-španski borec iz Knežaka. Sestanka so se udeležili Alojz Smrdel iz Trnja, tovariši iz Jelšan, Klanem, Bača, Topolca, Reke in Opatije.Namen sestanka je bil organizirati oboroženi boj proti okupatorju na Primorskem in Hrvaškem primorju pod vodstvom OF. Te ideje je prinesel Franc Benčan, ki je že bil povezan z organizatorji OF v Ljubljani.Matija Gržina je govoril o načinu in cilju bojevanja španskih borcev. Na sestanku so sklenili tudi to, da morajo v vsaki vasi dobiti vsaj tri zaupnike, ki bodo dalje razlagali ideologijo OF. Govora je bilo tudi o oboroženem odporu. Literatura: Maks Smrdel, Gradivo za zgodovino NOB na Pivki, 256. Silvo Fatur, Zagorje in drugi zgornjepivški kraji, Koper: Libris, 2008, str. 169. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=7579 K spomenikom NOB v občini Postojna, Postojna 1981 |
Grad Kalec se nahaja 2 km od vasi Zagorje. Spominska plošča je na edinemu ohranjenemu delu gradu - obrambnem stolpu. |
TU NA KALCU JE BIL V MESECU SEPTEMBRU 1941 PRVI SESTANEK AKTIVISTOV OSVOBODILNE FRONTE S PIVKE IN ILIRSKE BISTRICE. . PLAMEN UPORA VŽGAN V SRCIH LJUDI NAJ GREJE RODOVE SVOBODNIH DNI! 4. VII. 1963 |
— |
— |
— |
— |
Sabina Požar
Dopolnil D.Divjak, 10.april 2020 |
10.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ilirska Bistrica |
K.o..: 2509-BAČ |
|
Vitovlje, Spomenik Špacapan Milku-Igorju |
|
Cesta od Šempasa proti akumulacijskemu jezeru Vogršček. Približno 1500 m od odcepa od glavne ceste v Šempasu pri hiši Šempas 130a, v smeri jezera. |
LEBAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 6.5.2021 |
6.5.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 26.8.2021, fotografije in določitev lokacije, dopolnil vire M. Hladnik |
— |
Nova Gorica |
K. o.: 2311 - Vitovlje, parc. št. 5506/6
|
|
Snežatno |
Albert Bole-Miloš je bil prvi Bric, ki je dezertiral( 3. marca 1942) iz italijanske vojske. Prve dni aprila je našel stik s partizani na Vipavskem. Po bitki na Nanosu je privedel v Brda še dva soborca in ostali so kot oborožena skupina. Pridružili so se jim novinci in v juliju je skupina štela že kakih 20 borcev. Miloš je bil smrtno ranjen v spopadu z dvema karabinerjema 20. avgusta 1942 pri Spodnjem Lokavcu. Bil je politkomisar tolminske čete Gregorčičevega bataljona. Italijani so ga naložili na kamion in odpeljali ter pokopali na pokopali na pokopališču v Mirnu. Po vojni so njegove posmrtne ostanke položili v grob na pokopališču v Kojskem.Vir: Briški časnik , št 68, jesen 2012 |
Spominska plošča je locirana na hiši Snežatno št. 31 |
V TEJ HIŠI JE BIL ROJEN 1. 2. 1911 BOLE ALBERT - MILOŠ PRVOBOREC NOB V BRDIH V PARTIZANE JE ODŠEL MARCA 1942 PADEL V NOB DNE 24. AVGUSTA 1942. SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU ZB NOB 1967 KOJSKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 15. 4. 2020, slike M. Hladnik 25. 5. 2020
12. februar dopolnil D.Divjak |
12.2.2021. 00:00 |
— |
12.2.2021-dodal podatke in opis D.Divjak |
Spominska plošča |
Brda |
K.o.: 2290-KOJSKO, št.parc.: 1819/1 |
|
Zgornje Gorje, pokopališče, Por Peter in Jakob |
Por Peter: SIstory navaja Ime in priimek: Peter Por, Oče: Jakob, Mati: Marija, Po domače: Pri Bedeniku, Datum rojstva: 24. 06. 1926, Kraj rojstva: Podhom, Kraj bivanja: Podhom, Datum smrti/izginotja: 06. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Stara Fužina, Kraj pokopa: Zgornje Gorje. » […] POR PETER Rojen 24. junija 1926 v revni družini v Podhomu in je skoraj še otrok moral za zaslužkom. Med okupacijo je začel sodelovati s partizani in se jim je pozneje, kot več bratov, kljub mladosti pridružil. Padel je 6. decembra 1944 v Stari Fužini.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 457) ___________________________________________________________________ Por Jakob: SIstory navaja Ime in priimek: Jakob Por, Oče: Jakob, mati: Marija, Po domače: Pri Bedeniku, Datum rojstva: 26. 07. 1921, Kraj rojstva: Podhom, Kraj bivanja: Podhom, Datum smrti/izginotja: 27. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: Zgornja Žetina, Kraj pokopa: Zgornje Gorje. » […] 84. POR JAKOB Rojen 26. julija 1921 v številni kajžarski družini v Podhomu. Njegova mladost ni bila lahka. Med okupacijo je začel sodelovati z NOG in pozneje je tudi sam postal partizan. Padel je 27. marca 1945 v Zgornji Četini v Poljanski dolini.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 457) |
Pokopališče Zgornje Gorje |
BEDENIKOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 19.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič. |
19.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Gorje |
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2 |
|
Podutik - Spomenik padlim v NOB v Podutiku |
Spomenik (arhitekt Franc Lampret, kamnosek Stane Vodnik iz Kamne Gorice) v obliki okroglega kamnitega stebra z vklesanim posvetilom in s pravokotnimi ploščami, na katerih so imena v NOB padlih domačinov iz okoliških vasi, je bil postavljen in svečano odkrit 25. novembra 1945 (povezava). Obdaja ga ograja iz kamnitih stebričev. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 56. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 64. EŠD 22796 |
Spomenik stoji v križišču cest, pred gasilskim domom v Podutiku, Dolniška cesta 18, Ljubljana. |
TOŠKO ČELO DOBNIKAR ANTON SUHADOLC VINKO GROŠELJ JANEZ PODUTIK KUŠAR ALOJZ KUŠAR IVANA KOREN FRANC LOBNIKAR FRANC PETROVČIČ PAVEL SKOPEC JOŽE ŽEROVNIK JERNEJ ŠUŠTARŠIČ ALOJZ ZAKRAJŠEK KAROL GLINCE BABNIK VALENTIN BAČNIK ANTON GALIČ LADISLAV ŠKOF JAKOB ZALAZNIK JOŽE DOLNICE BURNIK MATEVŽ HAFNER STANE CERAR JOŽE ZAVAŠNJIK JANEZ KAMNA GORICA KOSTRIN IVAN BABNIK JOŽE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 7.10.2017
26.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
26.6.2021. 00:00 |
— |
26.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Kamnit steber z zvezdo |
Ljubljana |
K.o.: 1755 - GLINCE, št.parc.: 1497 |
|
Vrh |
Plošča je posvečena vsem vrhovškim žrtvam druge svetovne vojne. Pobudnik postavitve je Vsedržavna zveza partizanov. LSI 2: 199 |
Devetaki, 26, 34078 San Michele del Carso GO, Italija; nad vhodom v Kulturni dom (CIRCOLO SPORTIVO CULTURALE E RICREATIVO »DANICA« San Michele del Carso) |
PADLI V NOB COTIČ FERDINAND 1913 1944 [zvezda] VZPI – A.N.P.I. Vrh |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 2. 1. 2021
18. 10. 2022 |
25.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo M. Hladnik 18. 10. 2022
Ob plošči z imeni padlih je še manjša plošča z zvezdo brez napisa, domnevno je to tista kurirska plošča, ki jo omenja LSI.
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na plošči. |
Spominska plošča |
Italija, Sovodnje |
— |
|
Sveto pri Komnu, Grob Justa Godniča |
Sveto pri Komnu, na pokopališču
45°49'25,49" N 13°44'0,66" E
|
napis na plošči za nagrobnikom: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 12.2.2021, D.Divjak 7.4.2022 |
1.8.2024. 00:00 |
— |
K. Poljšak Ščuka
D.Divjak popravil lokacijo na pokopališče in dopolnil podatke 7.4.2022
M. Kermavnar, 1.8.2024, dopolnil in uredil Besedilo na spomeniku, dodal fotografijo 3/1 |
Grob - spominska plošča |
Komen |
K.o.: 2410 - SVETO, št.parc.: 21 |
||
Visoko, pokopališče Kurešček, Kikelj Andrej in Marija |
datum rojstva: 29. 11. 1895, kraj rojstva: Zapotok, vojni status: Narodna zaščita, datum smrti: 18. 7. 1944, kraj smrti: Zapotok, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Črna roka
datum rojstva: 28. 3. 1896, kraj rojstva: Selnik pri Želimljah, vojni status:
Aktivist OF, datum smrti: 1. 8. 1944, kraj smrti: Zapotok, vzrok smrti: Umorjen,
povzročitelj smrti: Črna roka
»Vas Zapotok: […] Člani Narodne zaščite 1941, padli v boju – umrli v internaciji […] Andrej Kikelj […] Marija Kikelj […] Priloga I.
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Kurešček, od pokopaliških vrat 1. vrsta, 1. grob z leve strani vrste.
Hiša v bližini: Visoko 121 |
[vejica] KIKLJEVI ANDREJ 1895 - 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 31.5.2025, po fotografijah in podatkih Zdenke Primožič |
31.5.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ig |
K. o. 1712 ZAPOTOK, parc. št. 737 |
|
Visoko, pokopališče Kurešček, Tekavec Janez |
datum rojstva: 8. 12. 1912, kraj rojstva: Zapotok, vojni status: Narodna
zaščita, datum smrti: 1. 8. 1944, kraj smrti: Kurešček, vzrok smrti: Umorjen,
povzročitelj smrti: Domobranci
»7. TEKAVEC Janez, dninar iz Zapotoka pri Turjaku. 2. avgusta 1944 so ga v Zapotoku ubili domobranci - pripadniki črne roke, čeprav je bil skoraj slep. (Vir: Jože Vidic, Po sledovih črne roke, str. 480)«
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Kurešček, od pokopaliških vrat 3. vrsta, 1. grob z leve strani vrste.
Hiša v bližini: Visoko 121 |
[vejica] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 31.5.2025, po fotografijah in podatkih Zdenke Primožič |
31.5.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ig |
K. o. 1712 ZAPOTOK, parc. št. 737 |
|
ZAPOTOK, Gričnica - spomenik partizanski bolnišnici "Sanitetna postaja 7" |
Ni v RKD. Kamnita plošča z vklesanim napisom je elipsaste oblike z diagonalama 54 in 84 cm, pritrjena z dvema vijakoma v naravno skalo, na mestu, kjer je stala lesena baraka - bolnišnica "Sanitetna postaja 7" Zamisel o spomeniku sanitetni postaji, partizanski bolnišnici, ki je zaradi izdajstva delovala le kratek čas (požgali so jo med italijansko ofenzivo julija 1942), se je porodila članom "Društvo odmev Mokrca" , ki so postavitev plošče izpeljali 24. 10. 2019. Bolnico je vodil dr. Karel Milavec - Tine. V njej se je zdravilo hkrati do 30 ljudi, imeli so tudi 10-dnevne tečaje za bolničarje. https://www.facebook.com/photo/?fbid=10157697186614176&set=pb.100064573788772.-2207520000. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Dostop: S ceste Ig--Rašica zavijemo levo v vas Zapotok. Po cesti v vas se peljemo do kažipota za Brezje v desno. Tam na primernem mestu parkiramo in sledimo kažipotu do zadnje hiše Zapotok 40N. Za hišo stopimo na kolovoz. Po približno 150 m skrenemo desno na slabši kolovoz (fotografija 3/2) in gremo po njem kakih 300 m proti Gričnici. Ko s kolovoza opazimo na desni veliko skalo (fotografija 3/3), zavijemo tja po slabo opazni vlaki. 40 m naprej levo z vlake zagledamo z mahom poraslo skalo in na njej ploščo.
Koordinate lokacije: S 45.86984, V 14.56709. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Zagorc, Štupica, Bizjak - 29.10.2019 |
8.9.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8. 9. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 ter dopolnil opis dostopa. |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja |
Ig |
k.o. 1712 - Zapotok, parc. št.:417/3 |
|
BRATONCI-Spominska plošča padlim borcem NOV in žrtvam fašizma |
Ploščo na vaškem domu je dala vzidati krajevna organizacija ZZB NOV Beltinci, odkrili oa so jo na dan občinskega praznika občine Murska Sobota , 17. oktobra 1964. |
Vaški dom Bratonci, naslov Bratonci 74A, 7 km iz Murske Sobote |
Iz te vasi, ki je med NOB nudila zavetje številnim borcem in preganjanim so darovali življenja na žrtvenik svobode: Borec 1.prekmurske čete: MIHAEL ŠKAFAR - MIŠKO 19.9.1917 - 1945 Umrla v taborišču Dachau: MARTIN SREŠ 5.11.1923 - 1945 MIHAEL MUJDRICA 8.8.1923 - 1945 Sodelavec NOB: MIHAEL ERJAVEC 11.9.1922 - 1944 Postoj tovariš, spomni se na mrtve. Vse kar veliko je, vzkali iz žrtve. In ti, ki živ si - mrtvim si dolžnik! Krajevna organizacija ZB NOV Beltinci 17.10.1964 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil D.Divjak 8. junij 2020 |
8.6.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Beltinci |
K.o.: 132-BRATONCI, št. parc.: 1460 |
|
Slap pri Vipavi, Spomenik padlim borcem NOB |
Spomenik sestavlja 21 kamnitih elementov šesterokotne oblike z imeni padlih borcev NOB. Spredaj stoji obelisk z vklesanim posvetilom. Postavljen je bil 22. 8. 1956, avtor je Božo Gvardjančič.
|
Spomenik stoji sredi naselja, v bližini hiše Slap. 9. |
KADAR ČEZ GOZDOVE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
22.4.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Vipava |
K. o. 2400 Slap, parc. št. 527 |
|
Padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja Cven |
Datumi smrti: Babič Jakob 16. 10. 1941 Babič Franc 14.11.1944 Babič Stanko 29.5.1944 Nemec Janez 3.4.1943 Magdič Nande 5.1.1945 Krištofič Štefan 11.1.1944 Rajh Nada 8.5.1943 Stojko Drago 9.8.1942 Tibaut Jurij 5.6.1945 Trstenjak Izidor 22.1.1945 Zadravec Stanko 8.4.1945 |
Podružnična osnovna šola Cven, Cven 3/c |
Padlim ☆ borcem žrtvam fašističnega nasilja 1941 - 1945 Babič Jakob Cven Babič Franc Cven Babič Stanko Krapje Krištofič Štefan Cven Magdič Nande Cven Nemec Janez Cven Rajh Nada Mota Stojko Drago Mota Tibaut Jurij Krapje Trstenjak Izidor Krapje Zadravec Stanko Cven Kakor ponosni galebi nad vodo, taki ste padli za našo svobodo. KAJUH KRAJEVNI ODBOR ZB CVEN [lovorova vejica] 8. V. 1960 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 3. 12. 2023 |
9.6.2024. 00:00 |
— |
Obisk spomenika, dodal še dve fotografiji. Datume smrti prestavil iz besedila na spomeniku v opis spomenika, saj nova plošča datumov smrti nima. Tudi priimki so na novi plošči urejeni po abecedi. M. Hladnik 9. 6. 2024 M. Hladnik 9. 6. 2024 |
Spominska plošča |
Ljutomer |
— |
|
Ljubljana - Doprsni kip narodne herojine Danile Kumar - Andreje |
Narodna herojina Danila Kumar - Andreja je bila rojena 13. oktobra 1921 v Kojskem v Brdih. Učila se je za trgovsko pomočnico in pred vojno živela na Ježici, kjer je delovala v delavskem kulturnem drušrvu Vzajemnost Ježica in v SKOJ. Leta 1941 se je že vključila v NOG, junija 1942 so jo že aretirali Italijani, vendar ji je uspelo pobegniti. Odšla je v partizane in postala najprej bolničarka, nato namestnik politkomisarja čete in potem bataljona Tomšičeve brigade. Januarja 1944 je odšla na Gorenjsko in postala članica pokrajinskega odbora AFŽ za Gorenjsko, 18. marca 1944 so jo iz zasede pod Lubnikom nad Škofjo Loko ustrelili domobranci. Za narodno herojino je bila imenovana 20. decembra 1951. Njen doprsni kip pred osnovno šolo na Godeževi 11 je bil odkrit 8. septembra 1977. Stoji na stebru, širine 45, globine 40 ter višine 157 cm, iz belega marmorja. Kipar Anton Sigulin.
|
Dostop s Komanove ulice ali po Kalingerjevi ulici ali z ulice prvoborcev na Godeževo, kjer se nahaja osnovna šola Danile Kumarjeve. Kip je v manjšem parku pred vhodom v šolo. |
NARODNI HEROJ DANILA KUMAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 26. september 2019, dop. M. Hladnik |
13.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip na stebru |
Ljubljana |
— |
|
Želimlje, pokopališče, Padar Ivan Rus Jože in Anton |
PADAR IVAN: SIstory navaja Ime in priimek: Ivan Padar, Oče: NULL, Mati: NULL, Datum rojstva: 15. 02. 1905, Kraj rojstva: Pece, Kraj bivanja: Želimlje, Datum smrti/izginotja: 10. 08. 1942, Kraj smrti/izginotja: V gozdu med Iško vasjo in Gor. Igom, Kraj pokopa: Želimlje. RUS JOŽE: SIstory navaja Ime in priimek: Jože (Josip) Rus, Oče: Gregor, Mati: Marija, Priimek matere: Indihar, Datum rojstva: 01. 02. 1909, Kraj rojstva: Kompolje, Kraj bivanja: Želimlje, Datum smrti/izginotja: 10. 08. 1942, Kraj smrti/izginotja: V gozdu med Iško vasjo in Gor. Igom, Kraj pokopa: Želimlje. RUS ANTON: SIstory navaja Ime in priimek: Anton Rus, Oče: Gregor, Mati: Marija, Priimek matere: Indihar, Kraj rojstva: Kompolje, Kraj bivanja: Kompolje, Stara občina: Videm – Dobrepolje, Nova občina: Dobrepolje, Datum smrti/izginotja: 10. 08. 1942, Kraj smrti/izginotja: V gozdu med Iško vasjo in Gor. Igom, Kraj pokopa: Želimlje. »Med najbolj množične pokole italijanskih okupatorjev v Ljubljanski pokrajini moremo šteti ustrelitev 54 žrtev v Lapušni dolini blizu Gornjega Iga. Tu so še do 13. avgusta streljali moške, ki jih je okupator zajel izven kraja bivanja, partizane, ki so se predali italijanskim oblastem na Igu, in aktiviste iz Želimelj, Črne vasi, Lip ter Iške vasi, Iga, Strahomera in Vrbljen. […] V Lapušni dolini so ustrelili največ mož in fantov iz Želimelj, ki jih je k predaji nagovoril župnik Ciril Milavec in jih brez orožja pripeljal na Ig.« Ferdo Gestrin, Svet pod Krimom, Ljubljana: Založba ZRC, 2016, str. 162) |
Pokopališče Želimlje, desno od pokopaliških vrat, 2. vrsta, 2. grob. |
INTIHAR - PRIMČEVI
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 21.8.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
21.8.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofljica |
K.o.1709 Želimlje, parc. št. *41 |