| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica |
— |
Na osrednjih stebrih pred vhodom v gledališče, Trg Edvarda Kardelja 5, Nova Gorica |
prva plošča |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
28.10.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 674/4 |
|
Lig |
Devet kamnitih stebričev, tretji, četrti in sedmi imajo na prednji strani napis. Posvečeno 41 padlim. Avtor Bogdan Mikuž, 15. 9. 1974.
|
V JV delu vasi, na gričku nad cesto. [Nasproti hišne št. Lig 38 Kanal] |
[zvezda] 1941 -1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 28. 3. 2020 |
24.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal sliko iz JSNP. M. Hladnik
Dodal slike 21. 8. 2022
M. Kermavnar, 24.4.2024, dopisal imena na spomeniku |
— |
Kanal ob Soči |
2272 IDRIJA NAD KANALOM, 876 |
|
Ustanovitev bataljona Alma Vivoda, Sveta jama, Italija, Socerb |
Ploščo so postavili ANPI - VZPI ( Nacionalno združenje italijanskih partizanov.) Foto 4: Branka Lopič https://www.spomeniki.org/monuments/partizansko-pokopalisce-v-miljah/ https://sl.wikipedia.org/wiki/Alma_Vivoda |
Spominska plošča je postavljena pri podzemni jami nad vasjo Socerb cca petsto metrov proti vzhodu od gradu Socerb. |
zvezda 20. 5. 1944 TUKAJ JE BIL USTANOVLJEN BATALJON ALMA VIVODA QUI E STATO CONSTITUITO IL BATTAGILIONE ALMA VIVODA. A. N. P. I. - V. Z. P. I. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Zorč 23. 03. 2017
D. Divjak 7.6.2024 |
7.6.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetek 4, B. Lopič 7.6.2024 |
Spominska plošča |
Koper |
2598 SOCERB, 1153 |
|
Delnice |
Prvi napad na italijane 15. marca 1942. |
Lokacija ob cesti pri Delnicah na zemljevidu ni natančno določena. |
TKO DOLAZI 15. OŽUJKA 1942. GODINE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 6. 2010
S. Malnar, 3. srpnja 2024. |
3.7.2024. 00:00 |
— |
— |
okrogla plošča na naravni skali |
DELNICE, Hrvaška |
— |
|
Šmarjeta pri Pliberku |
Broman, p. d. Šimejev iz Šmarjete, je bil ubit v Gradcu. 17-letni Zdovc iz
Lokovice je padel kot kurir pri Apovniku na Komlju. 10. 10. 1944, truplo so
našli in pokopali šele po vojni. Prvotni napis se je glasil:
|
Šmarjeta pri Pliberku / St. Margarethen bei Bleiburg, pokopališče
St. Margarethen 16 |
PARTIZANOMA PADLIMA V BORBI PROTI FAŠIZMU 19451--1945 URBAN BROMAN MIRKO ZDOVC - BAŠTEJEV . Plošča: FRANC VISOČNIK "FALENT" KOMANDANT 3. BATALJONA KOROŠKEGA ODREDA ROJEN 10. 10. 1910 PADEL 6. 9. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
31.10.2020. 00:00 |
— |
Obiskan 25.5.2023 |
— |
Avstrija |
— |
|
Col, 30. diviziji |
— |
V skali nad križiščem cest iz Repna in Fernetičev, ki se stakneta v vasi Col 1 km pred mejo s Slovenijo. |
ZA OSVOBODITEV QUI COMBATTERONO [nedokončano, isti tekst v Italijanščini] . poševni napis na levi strani plošče: 29. 4. 1990 DOM. 30. DIV. SEK. VZPI REPENTABOR / 29 - 4 - 1990 DOM. 30. DIV. SEZ. A. N. P. I. MONRUPINO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 15. 7. 2020 |
8.6.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8. 6. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografiji 4/4 in 4/5 |
Spominska plošča |
Italija |
— |
|
Hrpelje - Dragomir Benčič - Brkin |
Doprsni kip, postavljen na kamnitem stebru. Odkrit 25. 11. 1967, kipar France Rotar.
. Osnovno šolo je obiskoval v Pulju, gimnazijo pa v Ljubljani (maturiral 1930), kamor se je družina umaknila pred fašizmom. Na Tehniški fakulteti v Ljubljani je od 1930 študiral gradbeništvo, študij je zaradi težjih socialnih razmer večkrat prekinjal in se preživljal kot tehnik. Študij gradbeništva je zaključil 1950 na Tehniški fakulteti v Zagrebu, 1956 je v Beogradu zaključil Višjo vojaško akademijo JLA. Pred drugo svetovno vojno se je v Ljubljani pridružil naprednemu študentskemu gibanju. Aprila 1941 se je kot prostovoljec pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju, bil takoj nato zaprt, vendar mu je uspelo pobegniti iz Ljubljane. Pomagal je pri organiziranju prvih partizanskih čet, zbiral je orožje in potreben material ter raznašal propagandno gradivo. Aprila 1942 se je vključil v NOB in se včlanil v KP. Pridružil se je 1. četi Notranjskega odreda kot politkomisar, julija 1942 pa se je vključil v novoustanovljeni Dolomitski odred, kjer je postal politični komisar II. bataljona. Funkcijo političnega komisarja je prevzel tudi v III. bataljonu Šercerjeve brigade (1942–43), 1. istrski brigadi (1943), 3. bataljonu Loške brigade, 13. slovenski udarni brigadi, pozneje imenovani Bračičeva brigada (1943–44), IV. operativni coni (1944–45), 14. diviziji (1944–45) in 9. korpusu (1945 do vključitve v jugoslovansko armado). Kot politični komisar IV. operativne cone je 1944 izdal okrožnico z zahtevo po intenzivnejšem političnem delu v partizanskih enotah, pri čemer je izpostavil pravice Slovenije do Koroške, Slovenskega primorja, Benečije in Istre; za popularizacijo Rdeče armade je priporočil vsebino Titovega govora ob prihodu armade v Jugoslavijo; kot zadnjo zahtevo je navedel, naj se zavzame ostrejše stališče do vermanov, domobrancev in drugih, ki kljub pozivu niso hoteli zapustiti okupatorjevih vrst do določenega roka, tj. septembra 1944. Zahteval je izročitev ujetnikov vojnim sodiščem, do tistih, ki bi se sami predali partizanom, pa milejše ravnanje. Kot politični komisar je pripomogel h krepitvi upora v Istri, na Štajerskem in Koroškem. Sodeloval je v večjih bojih, kot so npr. v Jelenovem žlebu, na Pohorju, v Mozirskih planinah, v vseh bitkah ob pohodu XIV. divizije na Štajersko. Med vojno je bil trikrat ranjen. Kot komisar 9. korpusa je bil na čelu 30. in 31. divizije, ki sta aprila 1945 osvobodili Trst. 1945 je postal član Glavnega odbora OF Slovenije. |
Kip je postavljen pred osnovno šolo v Hrpeljah (Hrpelje, Reška csta 30). |
NARODNI HEROJ DRAGOMIR BENČIČ BRKIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Potepan S., 22. 4. 2018 |
2.9.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 2. 9. 2024, dopolnil opis s prispevkom v Novem Slovenskem biografskem leksikonu. ZP |
Doprsni kip |
Hrpelje-Kozina |
2560 HRPELJE, 254/23 |
|
Spominska plošča na stavbi železniške postaje Šentjur |
— |
Železniška postaja Šentjur |
ZVESTI SLUŽBI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Dvoršek, 4.3.2018 |
26.6.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 26.6.2024, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 Zdenke Primožič. |
Spominska plošča |
Šentjur |
K. o. 1138 Šentjur pri Celju, parc. št. 1342/4 |
|
Tone Okrogar, grob v Zagorju |
Tone Okrogar je narodni heroj. V Zagorju se po njem imenuje OŠ.
Geslo: herojgrob1234 |
Na zagorskem pokopališču, lokacija na njem je označena na pamet, popraviti. |
NARODNI HEROJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po cedejki zagorske ZB Čas beži, spomin živi. 30. 6. 2023 |
3.8.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, popravil lokacijo in dodal fotografije, 3. 8. 2023 |
Nagrobnik |
Zagorje |
K. o. 1886 Zagorje Mesto, parc. št. 735 |
|
Partizanska grobnica s spomenikom pri pokopališču |
Spomeniški kompleks predstavlja hortikulturno urejen prostor v katerega sta postavljeni kamnit spomenik in tlorisno peterokotna grobnica. Spomenik izdelan iz istrskega kamnasimbolizira žrtve (prebiti kamen) in rast (obelisk z vklesanimi figurami, ki se vzpenjajo proti vrhu) Grobnica, grajena iz enakega kamna ima ob straneh marmornate plošče z vklesanimi imeni padlih v cerkljanckih hribih. Desno od grobnice pa je postavljen betonski blok z marmornato posvetilno ploščo. V grobnici je pokopanih 366 borcev: 363 znanih borcev, 3 neznani borci, 94 pripadnikov NOV tuje narodnosti, 2 narodna heroja (Vinko Zevnik Železnik in Andrej Žvan Boris.). Kamniti spomenik je delo kiparja Janeza Lenassija, peterostrana grobnica delo arhitektke Majda Rutar Prijon. Grobnica s spomenikom je bila postavljena 8. 9. 1963 padlim borcem NOB na Cerkljanskem. Majda Rutar-Prijon (arhitekt; 1963), Janez Lenassi (kipar; 1963) EŠD 4812 vir: Zavod za spomeniško varstvo - Gorica Geslo: herojgrob1234 |
Grobnica s spomenikom je ob civilnem pokopališču v Cerknem.
Hiša v bližini: Goriška cesta 10 |
napis na plošči: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17.2.2018 |
30.6.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 4.10.2022, dopolnil opis
M.Kermavnar, 30. 6. 2024, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Mojce Luštrek |
Kamniti spomenik je delo kiparja Janeza Lenassija, peterostrana grobnica delo arhitektke Majde Rutar Prijon. |
Cerkno |
K. o. 2344 Cerkno, parc. št. 598/1 |
|
Spomin padlim gasilcem |
— |
Gasilski dom v Cerknem, Goriška 5 |
[zvezda] V BORBI ZA SVOBODO SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA TUŠAR VIKTOR ROJ. 1913 PADEL 1944 V CERKNEM VEČNA JIM SLAVA ! G.D. CERKNO 22.7. 1951 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17.2.2018 |
30.6.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 30. 6. 2024, dopolnil besedilo na plošči po predlogi Mojce Luštrek. |
Plošča na pročelju gasilskega doma |
Cerkno |
K. o. 2344 Cerkno, parc. št. 589/2 |
|
Ambulanta E, Konjska dolina |
Nastanek te sanitetne postojanke januarja 1944 je povezan z ranjenci in bolniki 3. bataljona Prešernove brigade, ki ga je tedaj napadel sovražnik na Pokljuki. Za potrebe ranjencev je bila zgrajena zakonspirirana baraka nad Podjeljem, v gozdu nad Jereko (Konjska dolina); sprejela je lahko do 15 ranjencev, imenovala se je ambulanta E. Sprejemala je ranjence s Pokljuke in bohinjskega kota. Ambulanto E je najprej vodil Jože Ravnik-Izidor, zdravnik je bil Ivan Hribernik-Matjaž, prva bolničarka pa je bila Marija Ravnik - Rosvita. Ambulanta E je delovala do osvoboditve maja 1945 in v letu in pol oskrbela preko 100 ranjencev in bolnikov. Objekt ambulante nad Konjsko dolino sta maja 1944 postavila aktivista OF, domačina Jakob Bernik in Anton Stare. Replika lesene partizanske bolnišnice, ponovno postavljena in odkrita 29. septembra 1984.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 30. 6. 2024 je ambulanto obiskala skupina projekta Na poteh Evrope in na planini izvedla predstavo. Ambulanta je bila izbrana zaradi črke E v imenu, zaradi odročne lokacije in zaradi humanega sporočila, ki ga predstavlja. |
Malo naprej od Konjske doline proti Zajamnikom gremo ob odcepu (steza) na desno navkreber približno 5 minut; baraka je na vrhu hribčka v gozdu Stara Poljana, Z od naselja Zg. Podjelje št. 36 - vizavi Konjska dolina. (GSM 46°19'12"N 13°56'35"E) |
Na tabli ob vhodu je nekaj dokumentov, slik z naslednjim opisom delovanja bolnišnice: V tej baraki je v času NOB delovala ambulanta E. Spadala je v sklop partizanskih bolnišnic 9. korpusa. Ustanovljena je bila decembra 1943 po tragediji 3. bataljona brigade F. Prešerna na Goreljku. /glej sliko .../ V njej se je uspešno zdravilo okrog 100 ranjencev in bolnikov. Zdravili so dr. Edvard Pohar, dr. Ivan Hribernik ... |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, Miloš Kermavnar, 4.11.2019 |
1.7.2024. 00:00 |
— |
S ceste nad planino je nov smerokaz, na baraki pa nova infotabla. |
lesena baraka, infotabla |
Bohinj |
2196 Bohinjska Češnjica, 1957/80 |
|
Lokovec, Plošča artileriji IX. korpusa na šoli |
Bronasta spominska plošča je posvečena artileriji IX. korpusa. Postavljena je bila 23.9.1979.
|
Plošča je postavljena na cestno fasado nekdanje osnovne šole v Srednjem Lokovcu, Lokovec 82.
|
[zvezda] JUNIJA 1979 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 21. 5. 2024, po predlogi in fotografijah Mojce Luštrek |
21.5.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2296 Lokovec, parc. št. 11/6 |
|
IN KAJ JE CENA SVOBODE |
— |
Nasproti tc Dipo, pri spomeniku žrtvam zaključnih bojev 2sv v Podklancu pri Dravogradu |
Opis dogodkov ob koncu 2sv s foto materialom. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
BB |
26.5.2024. 00:00 |
— |
— |
Infotable |
Dravograd |
DOBROVA 842, 452/2 |
|
Ljubljana, Žale, Prohaska Alfonz |
Rojen 13. 12. 1915 v Gradcu, Avstrija, vojni status: sodelavec partizanskega gibanja, umrl 3. 1. 1945 v Buchenwaldu |
Ljubljana, pokopališče Žale, grob: oddelek [47A], vrsta [11], grob [12]
Iskalnik grobov Žale najde grob za: Elza Prohaska |
PROHASKA ALFONZ 1915 - 1945 BUCHENWALD |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26. 3. 2025, po predlogi in fotografijah Mojce Luštrek |
26.3.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Osrednji spomenik padlim borcem NOB v Nazarjah |
Spomenik 49 padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja pri Domu kulture. Odkrit je bil 12. junija 1955. Spomenik je delo kiparja Cirila Cesarja. . ...še nekaj besed o spomeniku, ki bo vedno opozarjal mimoidoče in domačine na velike dni med okupacijo. Plastika v naravni velikosti predstavlja »Talca«, ki se z vsemi močmi upira smrti, ko stoji zvezan pred puškami. To je delo akademskega kiparja Cirila Cesarja mozirskega rojaka, ki je s svojim »Talcem« hotel poudariti vso dramatičnost človeka v pretekli vojni. Do skrajnosti napete mišice njegove plastike, izraz upodobljenega talca zgovorno pričata o tem kar je hotel umetnik povedati: Delo ne zagovarja smrti, temveč življenje, čeprav je bila smrt neizprosna. Njegov 'Talec' ne stopa pred puške samozavestno, samodopadljivo. Njegov 'Talec' kriči in obtožuje barbarske metode fašizma, bori se za življenje do zadnjega trenutka. Njegova plastika ni izmučen človek, ki se je vdal v usodo in napravil križ nad seboj in nad svojo borbo. In ravno zato, ker Cesarjev 'Talec' zagovarja življenje, ker obtožuje, ker ni zlagano herojičen in niti ne kapitulira, ravno zato prepriča in deluje na gledalca z vso impresivnostjo in če je umetnik uspel to pokazati z notranjo dinamiko in ovrgel zunanje efekte, če je to notranjo napetost dosegel brez rekvizitov, potem je delo še toliko boljše in prepričljivejše. Podstavek in okolje spomenika je uredil arhitekt Jovanovič iz Celja. Ta spomenik bo kraju tudi v okras, pred vsem pa v spomin na žrtve in opomin poznejšim rodovom, kako je treba ljubiti domovino, kako braniti svobodo.«(Avtor ni naveden, Ob občinskem prazniku so v Nazarjih odkrili spomenik padlim žrtvam, Celjski tednik, Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi celjskega okraja, Leto VIII, Št. 24, Celje, petek, 17. junija 1955, naslovna stran in str. 2) Elektronski vir: Celjski tednik Dostop: 30. 12. 2023 |
Nazarje pri Domu kulture, Savinjska cesta 2. |
[ZVEZDA] . BORCI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik |
5.2.2023. 00:00 |
— |
Dodal slike. M. Hladnik 5. 2. 2023
M.Kermavnar, 3.1..2024, dodal povezavo na časopisni članek po predlogi Zdenke Primožič in dopisal imena na spomeniku. |
Betonski podstavek na katerem stoji spomenik. Na podstavku so marmorne plošče. |
Nazarje |
Prihova, p. š.1196, Občina Nazarje |
|
Grbajel, spomenik sestanku predstavnikov slovenskih in hrvaških partizanskih enot |
»Že v času predvojne Jugoslavije je obstojalo v zgornjem delu Kolpske
doline in doline Čabranke sodelovanje med hrvaškimi in slovenskimi
revolucionarji. Ob okupaciji naše domovine se je to krepilo z novo vsebino. Že v
maju 1942 je bil v Hrvaškem Kužlju sestanek komunistov z obeh strani Kolpe.
Drugi sestanek je bil v dneh od 17. do 18. junija 1942 v Brodu na Kolpi. |
Grbajel, Hrvaška, sredi kraja pri odcepu za kraj Ševalj. |
U OVOM SELU SASTALI SU SE nedokončano xxxx |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 11.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič
D. Divjak 5.6.2024 |
5.6.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetek Google.Maps, 5. junij 2024 |
obstoječi |
Hrvaška |
— |
|
Prvo posvetovanje slovenskih in hrvaških partizanov, Belica |
Spominska plošča je bila odkrita 24. maja 1987. Na območju Belice so do spomladi 1942 delovale številne enote, ki so sodelovale v bojih proti sovražnikom. 14 maja 1942 so se v hiši družine Ožbolt sestali borci Kočevskega odreda z borci Primorsko - goranskega odreda. Avtor idejna zasnove in izvajalec del nista znana. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 »Tako je bilo 1. maja 1987 ob 45- letnici osvoboditve Broda na Kolpi in v počastitev posvetovanja poveljstev slovenskih in hrvaških partizanskih enot v Grbajelu odkritje spominskega obeležja, ki bo trajno simboliziralo bratstvo in enotnost ljudstev z obeh bregov Kolpe in Čabranke. Na hiši družine Ožbolt v Belicah, kjer je bilo 17. aprila 1942 že omenjeno posvetovanje slovenskih in hrvaških partizanov, bo vzidana spominska plošča. Posvetovanje v Belicah je bila predpriprava in uvod za kasnejše trajno sodelovanje slovenskih in hrvaških partizanskih poveljstev in skupnih akcij.« Nace Karničnik, Spominsko obeležje v Belcah /Spomeniki NOB na Kočevskem/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik IV, št. 4, Sreda, 27. 5. 1987, str. 8. Elektronski vir: Kočevske novice, št. 4, 1987 Dostop: 8. 2. 2024. Dolenjski list, Leto XXXIII, št. 18 (1708), Novo mesto, četrtek, 6. maja 1982, naslovna stran. Elektronski vir: Dolenjski list, št. 18, 1982, naslovna stran Dostop: 23. 2. 2024. |
Zadnja hiša v dolini Belice ob mali hidroelektrarni. Belica 8 |
Na hiši družine Ožbolt (danes hišna številka Belica 8) je vzidana črna marmornata plošča (50x80 cm) z napisom: V TEJ HIŠI JE BILO 17. 4. 1942 24. 5. 1987 ZZB NOV OSILNICA |
— |
— |
— |
— |
Vasja Marinč, 7.3.2017
M. Kermavnar 23.2.2024 |
23.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 12.2.2024, dodal povezavo na Kočevske novice in fotografijo 2 iz istega vira po predlogi Zdenke Primožič.
M.Kermavnar, 23.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal podatke v Opis in fotografijo 3/1 iz Dolenjskega lista |
Spominska plošča |
Osilnica |
K. o. 1586 Žurge, parc. št. *102/1 |
|
Tovarna Bor, Koper |
Plošča je v objektu nekdanje postaje Parencane oz. Istrijanke (ozkotirne železnice od Trsta do Poreča). Objekt je »Bor« pri Slavčku Koper sedanje Soče. |
Šmarska cesta 2, cvetličarna Cvet Škocjan oz. Gea, trenutno zaprto; prej tovarna Bor; med gostilno Slavček in Vina Koper. |
[zvezda] [dva klasa] |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in sliki Ivana Zorča |
30.5.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Koper |
— |
|
Grobišče borcev I. štajerskega bataljona 1941 in Bračičeve brigade 1944, Sv. Helena v Javorju |
Grobišče sedmih padlih borcev 1. Štajerskega bataljona 1941 in Bračičeve brigade 1944. Grobišče je bilo na novo urejeno 4. 7. 1976. Med padlimi tudi narodni heroj Angel Besednjak - Don (☆15. 10. 1914 v Braniku pri Novi Gorici, † 1. 11. 1941 v boju z Nemci na pohodu I. štajerskega bataljona, tako imenovanem "brežiškem pohodu"). Vasica Sv. Helena s cerkvico čepi na hribu nad slivniško dolino. Po kolovozih in po celem snegu so lezle proti bataljonu ženske s koši, za njimi pa moški v civilu - preoblečeni gestapovci. Vnel se je hud boj. Prvi je padel Angel Besednjak - Don, za njim Peter Šprajc - Jur, nato Lojze Juvan - Jovo iz Trbovelj in Vinko Čebin - Stevo iz Kisovca. Padle partizane so Nemci odpeljali v Slivnico, kjer so jih pometali v Graselijev hlev. Po Sistory Rudolf DEBELJAK, roj. 12. 4. 1908 v Travniku, Loški potok, stan. Trnovec pri Dramljah, padel 23. 12. 1944 - Bor1974, 25. 4. 2023
Vir fotografije 4/3: Uredništvo, Po jutru se dan pozna, Utrip, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Občina Šentjur pri Celju, Leto VIII, št. 82, 6. 1985, naslovna stran. Elektronski vir: Utrip, Leto VIII, št. 82, 6. 1985, naslovna stran Dostop: 25. 5. 2024. Geslo: herojgrob1234 |
Javorje, občina Šentjur pri Celju, blizu cerkve Sv. Helene, Javorje 48 a |
☆ [zvezda] 1941–1945 VSEJANO SEME ZLATI SAD RODI IZ MRTVIH SVOBODA JE ZABLESTELA GLAS PADLIH BORCEV GOVORI UMRLI SMO, DA DOMOVINA VEČNO BI ŽIVELA Na dnu spomenika druga plošča: GROBIŠČE BORCEV I. ŠTAJERSKEGA BATALJONA 1941 IN BRAČIČEVE BRIGADE 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Dvoršek, 4. 3. 2018
Bor1974, 17. 5. 2021 in 17. 1. 2024
S.Gradišnik, 9. in 27. 8. 2023
|
30.5.2024. 00:00 |
— |
Bor1974, 17. 5. 2021
Pri pregledu prostora 3. 7. 2021 tega grobišča ni. -- Bor1974
Dodal podatek iz Sistory. -- Bor1974, 25. 4. 2023
Napravil sem napako. Spomenik je pri cerkvi Sv. Helene, zato sem zeleno zvezdico premaknil k cerkvi Sv. Helene. -- S.Gradišnik, 9. 7. 2023
Spremenil zvezdico v modro, ker lokacija očitno ni bila obiskana. -- M. Kermavnar, 21. 7. 2023
Spremenil zvezdico v rdečo, ker se opis zagotovo nanaša na isti spomenik. V Vodniku na str. 585 dobesedno piše: Slivnica pri Celju, pri cerkvi grobišče s spomenikom 7. padlim borcem 1. štajerskega bataljona in brigade Mirka Bračiča. Napačen je zapis Slivnica pri Celju v Vodniku namesto Sv. Helena. -- S.Gradišnik, 26. in 27. 8. 2023
Zbrisal podvojeni vpis, potem ko sem podatke iz njega vnesel v obstoječi zapis in uredil zgodovino sprememb. V vznožju spomenika je še en napis, ki ga je treba fotografirati od blizu in preveriti moj prepis, zato sem spomenik ponovno označil modro. -- M. Hladnik 17. 1. 2024
V polje 4 dodal dve sliki z otvoritve 27. 4. 2017, dopolnil zapis iz zvezdico obarval rdeče. -- Bor1974 17. 1. 2024
M.Kermavnar, 30.5.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 4/3 in katastrske podatke. |
Marmorni kamen na podstavku, z zvezdo in dvema ploščama, obdan s stebrički, povezanimi z verigo |
Šentjur pri Celju |
K. o. 1148 Javorje, parc. št. 330 |
|
Ljubljana, Žale, dr.Franja Bojc-Bidovec |
V Nemški vasi pri Ribnici se je, kot tretji otrok v številčni kmečki družini, 26. novembra 1913 rodila Franja Bojc, kasneje poročena Bidovec. Med študijem medicine na ljubljanski medicinski fakulteti je postala članica kluba Njiva in društva kmetskih fantov in deklet. Študij je nadaljevala v Beogradu in v Zagrebu leta 1939 zaključila študij. Svojo prvo službo je nastopila v Bohinjski Bistrici. V letih 1941-1943 je bila splošna zdravnica v Ribnici in pri tem ilegalno sodelovala z narodnoosvobodilnim gibanje. Septembra 1943 se je pridružila partizanom in postala pomočnica dr.Janezu Oražmu, ribniškemu zdravniku, ki je postal upravnik novoustanovljene partizanske divizijske bolnice v ribniškem gradu. Tu je do kapitulacije delovala italijanska vojaška bolnišnica. Ob umiku pred nemško ofenzivo, ki se je pričela oktobra 1943, je bila med ujetniki, kateri so bili zajeti v bližini Travne gore novembra, del osebja in ranjencev je bila tedaj pobit. Z dr.Pavlo Jerina je bila odpeljana v tržaške zapore in po izpustitvi sta se obe vrnili med partizane, Pavla v Trnovski gozd, Franja pa je bila poslana na Cerkljansko. V Cerkno in Pasico je prišla 2. januarja 1944. Mesto upravnice bolnice, katero se je pričelo graditi novembra 1943 in je decembra istega leta sprejela prve ranjence, vodil pa jo je dr.Viktor Volčjak, ki je tudi predlagal poimenovanje bolnice po dr.Franji, je prevzela 22. januarja 1944. Pod njenim vodstvom se je bolnišnica širila in uspešno opravljala svojo nalogo do osvoboditve. Po osvoboditvi je do leta 1946 delala v vojaških bolnišnicah v Gorici, Trstu in Ljubljani, nato na ginekološko-porodniških klinikah v Beogradu in Ljubljani, leta 1953 je opravila specialistični izpit, 1963 pa podiplomski študij iz genitalne tuberkuloze v Ljubljani in Italiji, leta 1966 je postala asistenka primarij na ginekološki kliniki v Beogradu, od 1967-1973 pa je bila vodja ginekološkega kabineta v vojaški bolnišnici v Ljubljani. V jugoslovanskih in tujih strokovnih revijah je objavila več deset člankov. Bila je članica sveta republike in častna članica Slovenskega zdravniškega društva.Za svoje delo je prejela več vojaških in družbenih priznanj ter odlikovanj. Napisala je knjigo Ni neskončnih poti: pisma sinu. Umrla je v Ljubljani, 26. novembra 1985. Vir: Ni neskončnih poti, pisma sinu, dr.Franja Bojc-Bidovec , Založba Borec, Ljubljana, 1984 Dr.Franja Bojc-Bidovec-stoletnica rojstva, Mestni muzej Idrija, 26. november 2013 Manj znano iz zgodbe o Franji, Miha Naglič, Delo, 13.11.2013 , In memoriam Dr.Franja Bojc-Bidovec, Javna tribuna , glasilo občine Ljubljana-Šiška, 1985 |
Pokopališče Žale , oddelek 14B, vrsta 5, grob 9 |
DRUŽINA DR. FRANJA ROJ. BOJC *1913 +1985 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 6.12.2022 |
6.12.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Ljubljana |
K.o.: 1736.BRINJE, št.parc.: 682/11 |
|
Kodreti, pokopališče |
Ukmar, Frančiška, SIstory navaja: Ime in priimek: Frančiška Ukmar, Datum rojstva: 08.02.1885, Kraj rojstva: NULL, Kraj bivanja: Gornja Branica, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): šivilja, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 15.01.1945, Kraj smrti / izginotja: Gornja Branica, Kraj pokopa: NULL, .................................................................................... Kante Ladislav, SIstory navaja: Ime in priimek: Vladislav Kante, Oče: Leopold, Mati: Antonija, Priimek matere: Fabjan, Po domače: NULL, Datum rojstva: 26.11.1912, Kraj rojstva: Koboli, Kraj bivanja: Koboli, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): kmet, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.0000, Kraj smrti / izginotja: Užice, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Srbija ............... »Nato se je Dolgan odpravil na Mokrc, kjer naj bi zbral kakih 25 mož za
primorsko partizansko četo.
»Že 28. avgusta 1941je Ervin Dolgan v Čehovine pri Branici pripeljal iz
partizanskega tabora na Mokrcu prek Bloške planote in Loške doline sedem
oboroženih partizanov – »Primorsko četo«. […] V Gornji Vipavski dolini je
organizirala prve terenske odbore OF. Formirala je skupino aktivistov, v kateri
so bili Anton Semenič-Medved iz Podrage, Ivan Mohorčič-Tiger iz Lož pri Vipavi,
Peter Žorž iz Goč, Evgen, Viktor in Milan Kante iz Kobolov v Gornji Branici in
Jože Bolje-Jamnik iz Hruševice na Krasu. Kante Evgen, r. 7. 1. 1914, Koboli, Vipava, za OF delal od avgusta 1941, v NOV februarja 1943, borec Zgornjevipavske čete, padel 23. februarja 1945 v domači vasi Koboli Kante Milan, r. 9. 2. 1916, Koboli, Vipava, za OF delal od avgusta 1941, terenski aktivist, v NOV od februarja 1943, padel 23. februarja 1945 v domači vasi Koboli«
»k) Tehnika Sabotin
Glej tudi: Koboli, spomenik bratoma Kante. |
Pokopališče je ob glavni cesti SZ od vasi Kodreti. |
UKMAR ................................................................. zvezda |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15. 7. 2020 |
3.9.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 3.9.2024, prestavil besedilo iz Opisa v rubriko Besedilo na spomeniku, dodal povezavo na spomenik v Kobolih, kjer sta padla Evgen in Milan Kante, prenesel nagrobnik z nečitljivim zbledelim napisom na sloj Obeležja, ker gre za vojaka italijanske vojske. Po predlogi Zdenke Primožič dodal novo besedilo v Opis. |
nagrobniki |
Komen |
2702 KODRETI, 1670/2 |
|
Žagar Florijan, pokopališče Stari kot |
— |
— |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak, 18.6.2025 |
18.6.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Loški Potok |
— |
|
Padlemu borcu na pokopališču Kristan Vrh |
Spomenik padlemu obveščevalcu Ivanu Reparju - Samu, ki je padel v kraju Hajnsko, v bližini stanovanjske hiše Hajnsko 22 dne 20. 9. 1944, se nahaja na sredini pokopališča Kristan Vrh (na "Medvedovem selu"). Zanj skrbi ZZB Šmarje pri Jelšah, KO Zibika.
|
Pokopališče se nahaja v kraju Kristan Vrh, ob regionalni cesti Mestinje-Podčetrtek. |
"IVAN REPAR 1911 - 1944" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 12.02.2017 in 17.X.2020 |
12.2.2017. 00:00 |
— |
— |
Marmornat spomenik |
Šmarje pri Jelšah |
KS Kristan Vrh |
|
Hribar Franc, Ramšak Franc |
Grob je obdan z betonskim okvirjem in spomeniškim kamnom, na katerem je pritrjena bela marmorna napisna plošča. Postavil ZB Sedraž, izdelal Srebot Anton Laško, odkritje 1953. Vir: Muzej narodne osvoboditve Slovenije. |
Pokopališče Sedraž. |
[zvezda] HRIBAR FRANC * 28. 3. 1925 RAMŠAK FRANC * 4. 10. 1908 Ustreljena od nemcev 1945 pred lastno hišo. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
1.8.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Laško |
1028 SEDRAŽ, 1157 |