Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
2638
Tržič, Bohuslav Lavička
Predilniška cesta 2, Tržič, na obcestni fasadi hiše.

[ovalna fotografija]   [simbol lekarništva]

                    V TEJ HIŠI JE  
                   ŽIVEL IN DELAL

          PH. MR. BOHUSLAV LAVIČKA

LETA 1879 NA ČEŠKEM ROJENI LEKARNAR
IN ZBIRATELJ JE PRIŠEL V TRŽIČ LETA 1911.
KOT TALEC JE POD STRELI OKUPATORJA
PADEL LETA 1942.

                                    Rotary
                     Klub Tržič Naklo [znak rotarijancev]

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 27. 12. 2017
16.5.2024. 00:00
M.Kermavnar, 16.5.2024, opravil drobne popravke teksta in dodal fotografijo 3/1 Mojce Luštrek. Fasada je obnovljena in plošča ostaja na hiši.
Spominska plošča
Tržič
K. o. 2143 Tržič, parc. št.
6537
Anton Rutar, Nova Gorica

Obeležje postavljeno 27.4.2003. Vir: S. Fatur.

Pred stavbo Kidričeva 14, Nova Gorica

ANTON RUTAR
1901 - 1996
UČITELJ
TIGROVEC
ČASTNI OBČAN OBČINE
NOVA GORICA
POSTAVILA
DRUŠTVO TIGR PRIMORSKA
MESTNA OBČINA NOVA GORICA
27. APRIL 2003

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 12. 2. 2022
23.10.2022. 00:00
M. Kermavnar, 7.9.2021, fotografijI, napis na obeležju Dodal dve sliki M. Hladnik 23. 10. 2022.
Doprsni kip
Nova Gorica
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 658/11
6827
Padlim planincem-Uršlja gora
Planinski dom Uršlja gora

           [zvezda]
PADLIM – BORCEM
       PLANINCEM
       1941   -   1945
           PD PREVALJE

Obstoječi spomeniki
Bor1974
17.6.2021. 00:00
26.11.2022 sem opazil, da po obnovi fasade manjka plošča. bb 23.3.2023 Pozanimati se je potrebno pri PD Prevalje, ki je upravljalec stavbe. Vsaj glede na slike na FB od ostalih planincev še vedno ni nameščena.bb 17.2.2024 plošča in cepin na pročelju. bb
Spominska plošča
Črna na Koroškem
6321
Slovenji Plajberk, pokopališče

Neznana partizana sta padla 1944, prvi pri Stornjaku, drugi v Dušnjakovem gozdu nad cerkvijo v Žingarici, prekopali so ju sem po vojni. Bolničarka Rozalija Lapajne (19. 8. 1923 Koprivna -- 2. 8. 1944 Krnice) ni pokopana tu, ker je truplo odnesel hudournik. 

  • Padlim za svobodo, 149--151
  • Otoki. Slovenji Plajberk
Pokopališče ob cerkvi sv. Erharda, Slovenji Plajberk / Windisch Bleiberg Windisch Bleiberg 40, 9163 Ferlach, Avstrija, na severni strani ob zidu zraven mrliške vežice.

PADLIM PARTIZANOM 1941--1945DEN GEFALLENEN PARTISANEN
ROZALIJA LAPAJNEDVA NEZNANA PARTIZANAZWEI UNBEKANNTE PARTISANEN
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV 1971VERBAND DER KÄRNTNER PARTISANEN

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 31. 10. 2020
12.8.2022. 00:00
Avstrija
6037
Kip partizana

Na portalu občinske stavbe so štirje bronasti kipi. Eden od njih je partizan s titovko in puško. 

Vhod v mestno hišo občine Nova Gorica

Ni nikakršnega besedila. Je pa na istem stebru tudi spominska plošča Edvardu Kardelju. 

Obstoječi spomeniki
Datum vnosa pred migracijo: 0028/07/28 15:39:53
Lanko Marušič
Kip - del portala
Nova Gorica
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 672/1
7856
Dvorjane, padlim domačinom

Na kulturnem domu je bila spominska plošča padlim domačinom. 

  • Vodnik po partizanskih poteh, str. 530.

Domačini v domu, niti ne prav mladi, niso vedeli nič o kaki plošči ali njeni odstranitvi. Čudno. Mogoče pa je bila v Vodniku mišljena plošča padlim na OŠ? M. Hladnik

Kulturni dom Dvorjane, sedaj je na naslovu Dvorjane 38b, Google ne pokaže plošče na obnovljeni stavbi.
Uničeni spomeniki
S.Gradišnik 23. 10. 2022
13.5.2024. 00:00
Dodal posnetek kulturnega doma brez plošče in premaknil zvezdico na ustrezno hišno št. M. Hladnik 13. 5. 2024
Spominska plošča
Duplek
710 DVORJANE, 521/1
8651
Dvorjane, padlim za svobodo

Na stavbi OŠ Dvorjane je plošča v spomin trem [v resnici petim] padlim za svobodo. 

  • Milan Ževart, Po sledovih NOB, str. 45.
Dvorjane 15

         V NOV PADLI BORCI
      IZ DVORJAN       rojeni   padli

KREPEK ŠTEFAN      1924   1945
HEBAR MIRKO          1919   1944
ŽIŽEK KAREL             1913   1944
PRELOŽNIK FRANC  1913   1944
PRELOŽNIK MAKS    1924   1945

Čuvajte s krvjo priborjeno svobodo.

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik, 1. 11. 2023
13.5.2024. 00:00
Dodal posnetke in besedilo s plošče. M. Hladnik 13. 5. 2024
Spominska plošča
Duplek
K. o. 710 Dvorjane, parc. št. 536/8
8642
Jože Babič

Jože Babič je bil predvojni komunist, vojno je preživel v koncentracijskih taboriščih.

Na ploščadi severno od Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici, med stavbama Trg Edvarda Kardelja 4 in 5.

JOŽE BABIČ
1917--1996
GLEDALIŠKI 
IN FILMSKI
USTVARJALEC

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
28.10.2023. 00:00
Kip
Nova Gorica
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 682/47
8641
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica
Na osrednjih stebrih pred vhodom v gledališče, Trg Edvarda Kardelja 5, Nova Gorica

    prva plošča
OBČINA NOVA GORICA, '43, '94
    druga plošča
MATIČNO 
HŠO  PDG
POSVEČAMO
    tretja plošča
IGRALSKI 
SKUPINI IX
KORPUSA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
28.10.2023. 00:00
Spominska plošča
Nova Gorica
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 674/4
5104
Lig

Devet kamnitih stebričev, tretji, četrti in sedmi imajo na prednji strani  napis. Posvečeno 41 padlim. Avtor Bogdan Mikuž, 15. 9. 1974.

  • EŠD 23995
  • JSNP, 137
V JV delu vasi, na gričku nad cesto. [Nasproti hišne št. Lig 38 Kanal]

[zvezda]   1941 -1945
              PADLI UMRLI ZA SVOBODO
.
BAJT ZDRAVKO          JERONČIČ JOŽEF              URBANČIČ ALOJZ
BAJT ZOFIJA               MARKIČ ANGEL                  VELIŠČEK DOMINIK
BERDON ALOJZ          MARKIČ FRANC                 VELIŠČEK CIRIL
BERDON FELIKS         MAVER AVGUŠTIN            VELIŠČEK SEVERIN
BLAŽIČ ANTON            MAVRIČ ANTON                 VELIŠČEK VENCESLAV
BLAŽIČ ANTON            MUGERLI FELIKS              VIDIČ FRANC
ČUFERLI FRANC         MELINK ALOJZIJA              VIDIČ RIHARD
FILEJ BERNARD          PETERNEL NATALIJA        ŽBOGAR VLADIMIR
FILEJ JOŽEF                STANIČ FELIKS                  ŽELINŠČEK IGNAC
FILEJ MIHAEL              TOMAŽIČ FRANC               ŽELINŠČEK ROZALIJA
GREBENJAK FRANC  TOMAŽIČ FILIP                    ŽNIDARČIČ ERNEST
GERBEC ANTON         TOMAŽIČ ANTONIJA          ŽNIDARČIČFRANC
JERONČIČ ANTON      URBANČIČ VENCESLAV   ŽNIDARČIČ ŠTEFAN
                                                                                  ŽNIDARČIČ LEOPOLDA
.
     O SLOVENSKA ZEMLJA SVETA   
     MI TE LJUBIMO S STRASTJO
          NIKDAR VEČ NE BOŠ
          NAM VZETA
               KER
               SI KUPLJENA S KRVJO!

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 28. 3. 2020
24.4.2024. 00:00
Dodal sliko iz JSNP. M. Hladnik Dodal slike 21. 8. 2022 M. Kermavnar, 24.4.2024, dopisal imena na spomeniku
Kanal ob Soči
2272 IDRIJA NAD KANALOM, 876
1247
Ustanovitev bataljona Alma Vivoda, Sveta jama, Italija, Socerb

Ploščo so postavili ANPI - VZPI ( Nacionalno združenje italijanskih partizanov.)

Foto 4: Branka Lopič

https://www.spomeniki.org/monuments/partizansko-pokopalisce-v-miljah/

https://sl.wikipedia.org/wiki/Alma_Vivoda

Spominska plošča je postavljena pri podzemni jami nad vasjo Socerb cca petsto metrov proti vzhodu od gradu Socerb.

                                     zvezda

                                20. 5. 1944

TUKAJ JE BIL USTANOVLJEN BATALJON ALMA VIVODA 

QUI E STATO CONSTITUITO IL BATTAGILIONE ALMA VIVODA.

                     A. N. P. I.      -    V. Z. P. I.

Obstoječi spomeniki
Ivan Zorč 23. 03. 2017 D. Divjak 7.6.2024
7.6.2024. 00:00
D. Divjak dodal posnetek 4, B. Lopič 7.6.2024
Spominska plošča
Koper
2598 SOCERB, 1153
1690
Delnice

Prvi napad na italijane 15. marca 1942.

Lokacija ob cesti pri Delnicah na zemljevidu ni natančno določena.

               TKO DOLAZI 
             DA NAM OTIMA,
        ŽIVOTOM ĆE PLATITI

    15. OŽUJKA 1942. GODINE
   BATALJON "MATIJE GUPCA"
POD KOMANDOM NARODNOG 
      HEROJA NIKOLE CARA, 
    IZVRŠIO JE  VDJE SVOJU 
    PRVU AKCIJU - NAPAD NA 
       TALIJANSKU KOLONU.
      NAROD OPINE DELNICE
            27. SRPNJA 1986.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 19. 6. 2010 S. Malnar, 3. srpnja 2024.
3.7.2024. 00:00
okrogla plošča na naravni skali
DELNICE, Hrvaška
6323
Šmarjeta pri Pliberku

Broman, p. d. Šimejev iz Šmarjete, je bil ubit  v Gradcu. 17-letni Zdovc iz Lokovice je padel kot kurir pri Apovniku na Komlju. 10. 10. 1944, truplo so našli in pokopali šele po vojni. Prvotni napis se je glasil:
Narod ki žrtvuje svoj cvet, ne bo umrl, in ti, Mirko, ki se boril in žrtvoval, počivaj v miru.

Šmarjeta pri Pliberku / St. Margarethen bei Bleiburg, pokopališče St. Margarethen 16

PARTIZANOMA PADLIMA V BORBI PROTI FAŠIZMU 19451--1945

URBAN BROMAN

MIRKO ZDOVC - BAŠTEJEV

.

      Plošča:

FRANC VISOČNIK "FALENT"

KOMANDANT 3. BATALJONA

KOROŠKEGA ODREDA

ROJEN 10. 10. 1910

PADEL 6. 9. 1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
31.10.2020. 00:00
Obiskan 25.5.2023
Avstrija
5933
Col, 30. diviziji
V skali nad križiščem cest iz Repna in Fernetičev, ki se stakneta v vasi Col 1 km pred mejo s Slovenijo.

ZA OSVOBODITEV
 TRŽAŠKEGA KRASA
  SO SE TU BORILE
   IN OD TOD
    28. APRILA 1945
     KRENILE PROTI TRSTU
      ENOTE 30. DIVIZIJE
       9. KORPUSA NOVJ

QUI COMBATTERONO [nedokončano, isti tekst v Italijanščini]

.

poševni napis na levi strani plošče: 

29. 4. 1990 DOM. 30. DIV. SEK. VZPI REPENTABOR / 29 - 4 -  1990 DOM. 30. DIV. SEZ. A. N. P. I. MONRUPINO 

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, 15. 7. 2020
8.6.2025. 00:00
M.Kermavnar, 8. 6. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografiji 4/4 in 4/5
Spominska plošča
Italija
3034
Hrpelje - Dragomir Benčič - Brkin

Doprsni kip, postavljen na kamnitem stebru. Odkrit 25. 11. 1967, kipar France Rotar.

  • EŠD 16831

.
BENČIČ, Dragomir (Dragomir Benčić, partizansko ime Brkin), partizan, politični komisar, generalpodpolkovnik, narodni heroj (r. 30. 10. 1911, Pulj, Hrvaška; u. 23. 6. 1967, Zagreb, Hrvaška, pokopan v Ljubljani). 

Osnovno šolo je obiskoval v Pulju, gimnazijo pa v Ljubljani (maturiral 1930), kamor se je družina umaknila pred fašizmom. Na Tehniški fakulteti v Ljubljani je od 1930 študiral gradbeništvo, študij je zaradi težjih socialnih razmer večkrat prekinjal in se preživljal kot tehnik. Študij gradbeništva je zaključil 1950 na Tehniški fakulteti v Zagrebu, 1956 je v Beogradu zaključil Višjo vojaško akademijo JLA.

Pred drugo svetovno vojno se je v Ljubljani pridružil naprednemu študentskemu gibanju. Aprila 1941 se je kot prostovoljec pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju, bil takoj nato zaprt, vendar mu je uspelo pobegniti iz Ljubljane. Pomagal je pri organiziranju prvih partizanskih čet, zbiral je orožje in potreben material ter raznašal propagandno gradivo. Aprila 1942 se je vključil v NOB in se včlanil v KP. Pridružil se je 1. četi Notranjskega odreda kot politkomisar, julija 1942 pa se je vključil v novoustanovljeni Dolomitski odred, kjer je postal politični komisar II. bataljona. Funkcijo političnega komisarja je prevzel tudi v III. bataljonu Šercerjeve brigade (1942–43), 1. istrski brigadi (1943), 3. bataljonu Loške brigade, 13. slovenski udarni brigadi, pozneje imenovani Bračičeva brigada (1943–44), IV. operativni coni (1944–45), 14. diviziji (1944–45) in 9. korpusu (1945 do vključitve v jugoslovansko armado). Kot politični komisar IV. operativne cone je 1944 izdal okrožnico z zahtevo po intenzivnejšem političnem delu v partizanskih enotah, pri čemer je izpostavil pravice Slovenije do Koroške, Slovenskega primorja, Benečije in Istre; za popularizacijo Rdeče armade je priporočil vsebino Titovega govora ob prihodu armade v Jugoslavijo; kot zadnjo zahtevo je navedel, naj se zavzame ostrejše stališče do vermanov, domobrancev in drugih, ki kljub pozivu niso hoteli zapustiti okupatorjevih vrst do določenega roka, tj. septembra 1944. Zahteval je izročitev ujetnikov vojnim sodiščem, do tistih, ki bi se sami predali partizanom, pa milejše ravnanje. Kot politični komisar je pripomogel h krepitvi upora v Istri, na Štajerskem in Koroškem. Sodeloval je v večjih bojih, kot so npr. v Jelenovem žlebu, na Pohorju, v Mozirskih planinah, v vseh bitkah ob pohodu XIV. divizije na Štajersko. Med vojno je bil trikrat ranjen. Kot komisar 9. korpusa je bil na čelu 30. in 31. divizije, ki sta aprila 1945 osvobodili Trst. 1945 je postal član Glavnega odbora OF Slovenije.

Vir: Novi Slovenski biografski leksikon

Kip je postavljen pred osnovno šolo v Hrpeljah (Hrpelje, Reška csta 30).

NARODNI HEROJ

DRAGOMIR BENČIČ

BRKIN

Obstoječi spomeniki
Potepan S., 22. 4. 2018
2.9.2024. 00:00
M.Kermavnar, 2. 9. 2024, dopolnil opis s prispevkom v Novem Slovenskem biografskem leksikonu. ZP
Doprsni kip
Hrpelje-Kozina
2560 HRPELJE, 254/23
2864
Spominska plošča na stavbi železniške postaje Šentjur
Železniška postaja Šentjur

              ZVESTI SLUŽBI
           ZVESTI DOMOVINI
OD OKUPATORJA USTRELJENI 
                      1942.
         KOPRIVC FRANC
         OCVIRK MATEVŽ
         PIRŠ FRANC

Obstoječi spomeniki
Ivan Dvoršek, 4.3.2018
26.6.2024. 00:00
M.Kermavnar, 26.6.2024, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 Zdenke Primožič.
Spominska plošča
Šentjur
K. o. 1138 Šentjur pri Celju, parc. št. 1342/4
8425
Tone Okrogar, grob v Zagorju

Tone Okrogar je narodni heroj. V Zagorju se po njem imenuje OŠ.

Geslo: herojgrob1234

Na zagorskem pokopališču, lokacija na njem je označena na pamet, popraviti.

                    NARODNI HEROJ 
                  OKROGAR ANTON
                             NESTL
             *3. II. 1923  +13. II. 1955
                   BIL JE ŽIVLJENJE
            LJUBEZEN DO DOMOVINE
                                   IN SVOBODE
  GA JE SPREMENILA V KAMENJE 
SREDI NJEGOVE ŽIVLJENJSKE POTI
.
     OKROGARJEVI
     IVAN   31. VII.1919
PADEL NA POHORJU
                     7. I. 1943
  ANA      26. VII. 1921
        V AUSCHWITZU
                 13. II. 1943

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po cedejki zagorske ZB Čas beži, spomin živi. 30. 6. 2023
3.8.2023. 00:00
S.Gradišnik, popravil lokacijo in dodal fotografije, 3. 8. 2023
Nagrobnik
Zagorje
K. o. 1886 Zagorje Mesto, parc. št. 735
2777
Partizanska grobnica s spomenikom pri pokopališču

Spomeniški kompleks predstavlja hortikulturno urejen prostor v katerega sta postavljeni kamnit spomenik in tlorisno peterokotna grobnica. Spomenik izdelan iz istrskega kamnasimbolizira žrtve (prebiti kamen) in rast (obelisk z vklesanimi figurami, ki se vzpenjajo proti vrhu) Grobnica, grajena iz enakega kamna ima ob straneh marmornate plošče z vklesanimi imeni padlih v cerkljanckih hribih. Desno od grobnice pa je postavljen betonski blok z marmornato posvetilno ploščo. 

V grobnici je pokopanih 366 borcev: 363 znanih borcev, 3 neznani borci, 94 pripadnikov NOV tuje narodnosti, 2 narodna heroja (Vinko Zevnik Železnik in Andrej Žvan Boris.).

Kamniti spomenik je delo kiparja Janeza Lenassija, peterostrana grobnica delo arhitektke Majda Rutar Prijon. Grobnica s spomenikom je bila postavljena 8. 9. 1963 padlim borcem NOB na Cerkljanskem.

Majda Rutar-Prijon (arhitekt; 1963), Janez Lenassi (kipar; 1963)

EŠD 4812

vir: Zavod za spomeniško varstvo - Gorica

Geslo: herojgrob1234

Grobnica s spomenikom je ob civilnem pokopališču v Cerknem. Hiša v bližini: Goriška cesta 10

napis na plošči:
739 PARTIZANOV, TALCEV IN ŽRTEV NASILJA 
95 GARIBALDINCEV IN 176 BORCEV NEZNANIH IMEN 
SPI V BRATSKEM OBJEMU SVOJ ZADNJI SEN V MATERINSKIH NEDRIH TEH TIHIH GROBOV.
V BOJU ZA SVOBODO PROTI NASILJU, ZA LEPŠE DNI IZKRVAVELI SO V GRUDO CERKLJANSKIH BREGOV.
VSI SO NAM DRAGI, ZA VSEMI NAM SRCE IHTI, SLAVA JIM VEČNA KOT VEČNA JE PESEM ŠUMEČIH GOZDOV.
na peterokotni grobnici so napisana imena 366 padlih borcev

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 17.2.2018
30.6.2024. 00:00
M. Kermavnar, 4.10.2022, dopolnil opis M.Kermavnar, 30. 6. 2024, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Mojce Luštrek
Kamniti spomenik je delo kiparja Janeza Lenassija, peterostrana grobnica delo arhitektke Majde Rutar Prijon.
Cerkno
K. o. 2344 Cerkno, parc. št. 598/1
2779
Spomin padlim gasilcem
Gasilski dom v Cerknem, Goriška 5

                                      [zvezda]

V BORBI ZA SVOBODO SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA 
                           NASLEDNJI NAŠI ČLANI

TUŠAR VIKTOR     ROJ. 1913  PADEL  1944 V CERKNEM
TAVČAR FRANC       ,     1912       ,        1944 ,  ČEPOVANU 
TOŠKAN IVAN          ,     1912       ,        1945 ,  ČRNOMLJU
BIZJAK PETER         ,     1912       ,        1945 ,  S. OSLICI
SEDEJ JAKOB          ,     1912  TALEC   1945 ,  CERKNEM

                             VEČNA JIM SLAVA !

                                                    G.D. CERKNO 22.7. 1951

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 17.2.2018
30.6.2024. 00:00
M.Kermavnar, 30. 6. 2024, dopolnil besedilo na plošči po predlogi Mojce Luštrek.
Plošča na pročelju gasilskega doma
Cerkno
K. o. 2344 Cerkno, parc. št. 589/2
82
Ambulanta E, Konjska dolina

Nastanek te sanitetne postojanke januarja 1944 je povezan z ranjenci in bolniki 3. bataljona Prešernove brigade, ki ga je tedaj napadel sovražnik na Pokljuki. Za potrebe ranjencev je bila zgrajena zakonspirirana baraka nad Podjeljem, v gozdu nad Jereko (Konjska dolina); sprejela je lahko do 15 ranjencev, imenovala se je ambulanta E. Sprejemala je ranjence s Pokljuke in bohinjskega kota. Ambulanto E je najprej vodil Jože Ravnik-Izidor, zdravnik je bil Ivan Hribernik-Matjaž, prva bolničarka pa je bila Marija Ravnik - Rosvita. Ambulanta E je delovala do osvoboditve maja 1945 in v letu in pol oskrbela preko 100 ranjencev in bolnikov.

Objekt ambulante nad Konjsko dolino sta maja 1944 postavila aktivista OF, domačina Jakob Bernik in Anton Stare. 

Replika lesene partizanske bolnišnice, ponovno postavljena in odkrita 29. septembra 1984.

  • EŠD 14219
  • Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 161.
  • Alojz Kermavnar: Ambulanta E preko 4G. Ljubljana: Borec, 1975.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 238-239.
  • Janez Pikon: Ambulanta E preko 4G. Gore-ljudje 14. 10. 2009.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

30. 6. 2024 je ambulanto obiskala skupina projekta Na poteh Evrope in na planini izvedla predstavo. Ambulanta je bila izbrana zaradi črke E v imenu, zaradi odročne lokacije in zaradi humanega sporočila, ki ga predstavlja. 

Malo naprej od Konjske doline proti Zajamnikom gremo ob odcepu (steza) na desno navkreber približno 5 minut; baraka je na vrhu hribčka v gozdu Stara Poljana, Z od naselja Zg. Podjelje št. 36 - vizavi Konjska dolina. (GSM 46°19'12"N 13°56'35"E)

Na tabli ob vhodu je nekaj dokumentov, slik z naslednjim opisom delovanja bolnišnice:

V tej baraki je v času NOB delovala ambulanta E. Spadala je v sklop partizanskih bolnišnic 9. korpusa. Ustanovljena je bila decembra 1943 po tragediji 3. bataljona brigade F. Prešerna na Goreljku. /glej sliko .../

V njej se je uspešno zdravilo okrog 100 ranjencev in bolnikov. Zdravili so dr. Edvard Pohar, dr. Ivan Hribernik ...

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik, Miloš Kermavnar, 4.11.2019
1.7.2024. 00:00
S ceste nad planino je nov smerokaz, na baraki pa nova infotabla.
lesena baraka, infotabla
Bohinj
2196 Bohinjska Češnjica, 1957/80
9104
Lokovec, Plošča artileriji IX. korpusa na šoli

Bronasta spominska plošča je posvečena artileriji IX. korpusa. Postavljena je bila 23.9.1979.

  • EŠD 21749
Plošča je postavljena na cestno fasado nekdanje osnovne šole v Srednjem Lokovcu, Lokovec 82.

                         [zvezda]
              [artilerijska oznaka]
V TEJ VASI JE BILA 14 JUNIJA 1944
      USTANOVLJENA ARTILERIJA
         IX KORPUSA NOV IN POS

                         JUNIJA 1979
      ODBOR ARTILERIJE IX KORPUSA

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 21. 5. 2024, po predlogi in fotografijah Mojce Luštrek
21.5.2024. 00:00
Spominska plošča
Nova Gorica
K. o. 2296 Lokovec, parc. št. 11/6
9113
IN KAJ JE CENA SVOBODE
Nasproti tc Dipo, pri spomeniku žrtvam zaključnih bojev 2sv v Podklancu pri Dravogradu

Opis dogodkov ob koncu 2sv s foto materialom.

Obstoječi spomeniki
BB
26.5.2024. 00:00
Infotable
Dravograd
DOBROVA 842, 452/2
9571
Ljubljana, Žale, Prohaska Alfonz

Rojen 13. 12. 1915 v Gradcu, Avstrija, vojni status: sodelavec partizanskega gibanja, umrl 3. 1. 1945 v Buchenwaldu

Ljubljana, pokopališče Žale, grob: oddelek [47A], vrsta [11], grob [12] Iskalnik grobov Žale najde grob za: Elza Prohaska

                     PROHASKA

ALFONZ                 1915 - 1945 BUCHENWALD

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 26. 3. 2025, po predlogi in fotografijah Mojce Luštrek
26.3.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Ljubljana
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11
541
Osrednji spomenik padlim borcem NOB v Nazarjah

Spomenik 49 padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja pri Domu kulture. Odkrit je bil 12. junija 1955. Spomenik je delo kiparja Cirila Cesarja.

.

...še nekaj besed o spomeniku, ki bo vedno opozarjal mimoidoče in domačine na velike dni med okupacijo. Plastika v naravni velikosti predstavlja »Talca«, ki se z vsemi močmi upira smrti, ko stoji zvezan pred puškami. 

To je delo akademskega kiparja Cirila Cesarja mozirskega rojaka, ki je s svojim »Talcem« hotel poudariti vso dramatičnost človeka v pretekli vojni. Do skrajnosti napete mišice njegove plastike, izraz upodobljenega talca zgovorno pričata o tem kar je hotel umetnik povedati: Delo ne zagovarja smrti, temveč življenje, čeprav je bila smrt neizprosna. Njegov 'Talec' ne stopa pred puške samozavestno, samodopadljivo. Njegov 'Talec' kriči in obtožuje barbarske metode fašizma, bori se za življenje do zadnjega trenutka. Njegova plastika ni izmučen človek, ki se je vdal v usodo in napravil križ nad seboj in nad svojo borbo. In ravno zato, ker Cesarjev 'Talec' zagovarja življenje, ker obtožuje, ker ni zlagano herojičen in niti ne kapitulira, ravno zato prepriča in deluje na gledalca z vso impresivnostjo in če je umetnik uspel to pokazati z notranjo dinamiko in ovrgel zunanje efekte, če je to notranjo napetost dosegel brez rekvizitov, potem je delo še toliko boljše in prepričljivejše.      Podstavek in okolje spomenika je uredil arhitekt Jovanovič iz Celja. Ta spomenik bo kraju tudi v okras, pred ­ vsem pa v spomin na žrtve in opomin poznejšim rodovom, kako je treba ljubiti domovino, kako braniti svobodo.«(Avtor ni naveden, Ob občinskem prazniku so v Nazarjih odkrili spomenik padlim žrtvam, Celjski tednik, Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi celjskega okraja, Leto VIII, Št. 24, Celje, petek, 17. junija 1955, naslovna stran in str. 2)

Elektronski vir: Celjski tednik 

Dostop: 30. 12. 2023

Nazarje pri Domu kulture, Savinjska cesta 2.

                             [ZVEZDA]
                           1941       1945
LE NIKAR NE JOČITE ZA NAMI, LEPŠE NAM BO PASTI,
ČE Z ROKAMI, STISNJENIMI V PEST, ŽALUJETE ZA NAMI

.

             BORCI
ANDREJEVC ANTON
CIGALE FRANC
CIGALE JOŽE
ČEŠNOVAR FRANC
ČUK FRANC
ČUK ZDENKO
DELEJA FERDINAND
KRAJNC ANTON
KRAJNER JOŽE
KRUMPAČNIK ANTON
.
KOS FRANC
KOMAR MILAN
MELAVC JOŽE
MIKEK PETER
MIRNIK VINKO
OROŽIM MARIJA
OROŽIM STANKA
PEČNIK FRANC
PLANINC LUDVIK
PUSTOSLEMŠEK ANTON
.
REMIC ANTON
REMIC IVAN
SABOTIN LUDVIK
STOPAR RUDI
TRATNIK ALOJZ
TURK IVAN
VRŠNAK STANKO
ZAJC JOŽE
ZAVRŠNIK FRANC
ZLATINŠEK SLAVKO
.
             TALCI
HLAČUN MAKS
JANŽOVNIK ALOJZ
PAPEŽ ADOLF
PEČNIK IVAN
.
   ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA
HLAČUN ANGELA
HLAČUN AMALIJA
HLAČUN FRANC
JANŽOVNIK STANKO
JANŽOVNIK JOŽE
JANŽOVNIK ANTON
JANŽOVNIK MARJETA
JANŽOVNIK IVANKA
.
KERUBIN TUŠEK
KOS IVAN
PAPEŽ ANTONIJA
URTELJ FRANJO
ZAKRAJŠEK ANICA
ZUPAN MARIJA
ZUPAN JULIJANA

Obstoječi spomeniki
Sandi Grudnik
5.2.2023. 00:00
Dodal slike. M. Hladnik 5. 2. 2023 M.Kermavnar, 3.1..2024, dodal povezavo na časopisni članek po predlogi Zdenke Primožič in dopisal imena na spomeniku.
Betonski podstavek na katerem stoji spomenik. Na podstavku so marmorne plošče.
Nazarje
Prihova, p. š.1196, Občina Nazarje
8802
Grbajel, spomenik sestanku predstavnikov slovenskih in hrvaških partizanskih enot

   »Že v času predvojne Jugoslavije je obstojalo v zgornjem delu Kolpske doline in doline Čabranke sodelovanje med hrvaškimi in slovenskimi revolucionarji. Ob okupaciji naše domovine se je to krepilo z novo vsebino. Že v maju 1942 je bil v Hrvaškem Kužlju sestanek komunistov z obeh strani Kolpe. Drugi sestanek je bil v dneh od 17. do 18. junija 1942 v Brodu na Kolpi. 
   Po sprejetih sklepih in stališčih o medsebojnem sodelovanju slovenskih in hrvaških partizanskih enot, ki sta jih sprejela Glavni štab NOV in PO Hrvaške in Glavno poveljstvo partizanskih enot Slovenije, je v aprilu 1942 prišlo v zgornjem delu Kolpske doline in doline Čabranke do srečanja patrulj slovenskih in hrvaških partizanov. Po tem srečanju je sledil sestanek v dneh od 19. do 20. aprila 1942 v Grabajelu, na območju občine Delnice. Sestanku so prisostvovali predstavniki 3. grupe slovenskih partizanskih enot - odredov in predstavnikov 3. bataljona — Goranin Primorsko goranskega odreda. Na tem sestanku so izmenjali dosedanje izkušnje v boju proti okupatorju. Dogovorili so se o bodočih akcijah, medsebojnih zvezah, posebej čez reko Kolpo in drugem. 
   V spomin na 45-letnico tega dogodka je bila na delavski praznik - 1. maja medrepubliška proslava v Grabajelu. Ob tej priložnosti je bil odkrit spomenik na ta dogodek. Predstavnika borčevskih organizacij SR Hrvaške tov. Bogdan Mamula in predstavnik iz SRS tov. Ante Novak sta v govoru poudarila pomen tega srečanja za nadaljnji razvoj narodno osvobodilnega boja v tem predelu Hrvaške in Slovenije. Poudarila sta, da je bilo sodelovanje prebivalcev z obeh strani Kolpe in Čabranke v tistih časih in tudi sedaj prijateljsko in bratsko in tako je tudi sedaj. V kulturnem programu so sodelovala društva iz Skrada, Vas–Fara in druga ter godba na pihala in tamburaši.«
.
Medrepubliška proslava v Grbajelu, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik IV, št. 4, Sreda, 27. 5. 1987, str.  4. Elektronski vir: Kočevske novice,  št. 4, 1987 Dostop: 8. 2. 2024.
https://www.google.com/maps/place/Grbajel,+Hrva%25C5%25A1ka/@45.4672362,14.8110756,3a,89.7y,194.5h,89.32t/data=!3m6!1e1!3m4!1sGj3w30QXRbR1sBkjF0-1Kw!2e0!7i13312!8i6656!4m7!3m6!1s0x476491e14314c869:0x6c23230843a0c93e!8m2!3d45.4674331!4d14.8111713!10e5!16s%252Fg%252F122nh_xb!5m1!1e1?entry=ttuGoogle StreetView

Grbajel, Hrvaška, sredi kraja pri odcepu za kraj Ševalj.

  U OVOM SELU SASTALI SU SE
                 18. IV. 1942
HRVATSKI I SLOVENSKI PARTIZANI
  I DOGOVORILI O …..
        I ZAJEDNIČKIH  AKCIJAMA
         PROTIV OKUPATORA

nedokončano xxxx

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 11.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič D. Divjak 5.6.2024
5.6.2024. 00:00
D. Divjak dodal posnetek Google.Maps, 5. junij 2024
obstoječi
Hrvaška