| Ime | Baza 20, Kočevski Rog |
|---|---|
| Opis | SPOMENIK DRŽAVNEGA POMENA Celoten kompleks Baze 20 je dobro pokrit z informativnimi tablami, pa tudi v sprejemnem središču v Lukovem domu deluje izpostava Dolenjskega muzeja, ki jo vodi sodelavec muzeja Jože Saje. Edini tovrstno zgrajeni in ohranjeni kompleks sedeža vodstva odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno v Evropi sestavlja 26 barak in bunker. Zgrajene so iz hlodov, desk in krite s skodlami. Nad Červanovo cesto , ki iz Podturna pelje po severovzhodnem pobočju Kočevskega Roga proti Bukovi gorici in Travniku, blizu bolnice Jelendol pod koto 717 na Sokolskem vrhu je gradbena skupina pod vodstvom Rudolfa Ganzittija - Grada začela meseca marca 1943 graditi po načrtih ing. Lojzeta Rojca barake za vodstvo osvobodilnega gibanja, ki je bilo takrat v Polhograjskih Dolomitih, kamor se je umaknilo med Roško ofenzivo. Lokacijo so našli dr. Pavel Lunaček - Igor, ki je Rog s pomočjo svojega osebnega spremljevalca Avgusta Bradača iz Obrha dodobra spoznal, dr. Marjan Brecelj in ing. Lojze Rojec, odobril pa jo je takratni komandant slovenske partizanske vojske Ivan Maček - Matija. Prvo barako so v globoki vrtači, kjer v roški ofenzivi Italijani niso našli taborišča Jurčetove čete, zgradili iz tesanega lesa, ki so ga našli v Rogu, desk s Spreitzerjeve žage v Starih Žagah in materialom iz kočevarskih vasi. Pozneje so to barako dvignili in preuredili ter je rabila za obednico, sejno dvorano in predavalnico. Tudi ostale barake so zgradili v bližnjih vrtačah in na njihovem obrobju. Ker lesa v bližini ni bilo dovolj, so ga pripravljali na žagi v Soteski in Starih Žagah. Barake so služile za prebivanje in delovni prostor. Poimenovali so jih po posameznih ustanovah in forumih, včasih pa tudi kar po posameznih članih osvobodilnega boja, ki so takrat v njej delovali. Ob robu novega naselja so postavili tudi barako za zaščitno četo. Skupaj je bilo 26 barak in štirje bunkerji, od katerih je eden še ohranjen. Kakšno uro od baze 20 je bila na Kraguljem vrhu Baza 21, sedež glavnega štaba. Imela je več bunkerjev za skladišča raznega materiala. V tej bazi je bil tudi vodja angleške vojaške misije pri našem glavnem štabu major William Jones. Tu so ustanovili prvo vojaško šolo za partizanske častnike, katere prvi tečaj je bil avgusta 1943. Politično vodstvo slovenskega odporniškega gibanja je na Bazi 20 delovalo od 17. aprila 1943. Na Bazo 20 so smeli priti le njeni prebivalci, drugi le izjemoma, saj so njen obstoj skrivali tako pred sovražnikom, kot pred ostalimi prebivalci Kočevskega Roga. Večina prebivalcev Baze 20 ni točno vedela kje se nahajajo. Za prikrivanje svoje navzočnosti so izvajali vrsto domiselnih konspirativnih in varnostnih ukrepov. Dostop je bi samo na enem mestu in še to le s pomočjo lestve, ki jo je stražar vsakič spustil. Prišlek se je lestve oprijel, splezal nanjo in po njej splezal na varno. Pogled proti barakam je tedaj zakrival mlad gost smrekov gozd. Okupator Baze 20 ni nikoli izsledil in je edini na tak način zgrajen in ohranjen sedež odporniškega gibanja v Evropi. Po zlomu Italije so šlí CK KPS, IO OF in glavni štab v Sotesko, propagandna komisija in uredništva listov pa najprej v Dolenjske Toplice in nato v Podhosto in na Suhor. Ob nemški ofenzivi 1943 se je vodstvo iz Soteske premaknilo nazaj na Bazo 20, a po treh dneh v bunker pri tehniki »Urška 14‹‹. Ko se je enotedensko hajkanje Nemcev po Rogu končalo, se je vodstvo osvobodilnega boja umaknilo na Seč nad Črmošnjicami, nato pa zopet nazaj na Bazo 20, kjer je ostalo do 19. XII. 1944, ko sta se CK KPS in IO OF preselila v Dobličko goro v Beli krajini. Edini tovrstno zgrajeni in ohranjeni kompleks sedeža vodstva odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno v Evropi sestavlja 26 barak in bunker. Zgrajene so iz hlodov, desk in krite s skodlami. Več o Bazi 20 (https://www.dolenjskimuzej.si/lokacije/kocevski-rog/) na strani Dolenjskega muzeja Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 154-155. EŠD 271 |
| Lokacija in dostop | Nahaja se v Kočevskem rogu, nedaleč od Červanove ceste. Oddaljena je približno 25 km od Kočevja. Skoraj čisto do Baze 20 se je možno pripeljati z avtomobilom, le del poti čisto pri Bazi 20 je potrebno prehoditi peš (približno 5-10 min hoje). DOSTOP: 1. Iz smeri Ljubljane mimo Soteske in v vasi Podturn desno v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20. 2. Iz Novomeške smeri skozi vas Podturn, na križišču v vasi desno in na koncu vasi levo v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20. 3. Iz Belokranjske smeri po "Partizanki" skozi Podturn naravnost v križišču in na koncu vasi levo v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20. 4. Iz Kočevske smeri lahko kar skozi Kočevski rog do Baze 20 ali po cesti skozi Smuko do Dvora, nato desno do Soteske, kjer se desno odcepi partizanska magistrala do Podturna in v križišču pred Podturnom desno v gozd po asfaltirani cesti do parkirišča pod BAZO 20. Lahko pa južno čez Črnomelj, ali severno skozi Ribnico in naokoli po avtocesti do Novega mesta, nato do Dolenjskih Toplic in do Podturna na križišču v vasi desno in na koncu vasi levo v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20. |
| Besedilo na spomeniku | Podatke vsebuje infotabla pred vhodom v Bazo 20 v slovenskem in angleškem jeziku. BAZA 20 VLOGA IN POMEN Za novo prebivališče političnega vodstva v Kočevskem rogu je bila izbrana globoka kraška vrtača pod koto 711m, nedaleč od Červanove ceste. Pri izbiri so upoštevalikonfiguracijo terena, skritost, dostopnost, možnost oskrbovanja in predvsem varnost. Bivališče so poimenovali Baza 20. Vodstvo se je v prvo barako vselilo 17. aprila 1943. Število prebivalcev je naglo raslo, zato so takoj nadaljevali z gradnjo novih barak. Deske so dobili na žagi v dolini, vrata in že zastrekljena okna pa v opuščenih kočevarskih hišah. Za strešno kritino so uporabili skodle. Na Bazi 20 so živeli in delali člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, Vrhovnega plenuma OF, Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, Protifašističnega sveta narodne osvoboditve (AVNOJ), Komisije za agitacijo in propagando, uredniki časopisov, tehnično osebje in drugi. Do jeseni 1944, ko je v njih živelo več kot 140 prebivalcev, so postavili 26 barak. V njih so živeli do decembra 1944, ko so se preselili v Črnomelj. Zaradi izjemnih varnostnih in konspirativnih ukrepov Baza 20 ni bila nikoli odkrita. Baza 20 je edini na tako skrivnosten način zgrajen in do danes avtentično ohranjensedež vodstva kakega odporniškega gibanja v Evropi in je pomemben spomenik slovenski državnosti. Skupaj s še ohranjenima bolnicama Jelendol in Zgornji Hrastnik je že leta 1952 zavarovana kot kulturni spomenik. |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | Florijan Likar februar 2017, Franc Kulovec 24.8.2019 |
| Datum prvega vnosa | 2024-07-15T22:00:00+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | M.Kermavnar, 16. 7. 2024, dodal povezavo na Dolenjski muzej in fotografije 3/2 do 3/5 iz 26. 12. 2008 Mojce Luštrek |
| Vrsta spomenika | 26 barak, infotabla |
| Občina | Dolenjske Toplice |
| Katastrski podatki | K.O. Podstenice, pc. št. 1611/473 |