| Ime | Bolnišnica Jelendol, Kočevski Rog |
|---|---|
| Opis | SPOMENIK DRŽAVNEGA POMENA V Adjunktovi dolini, nedaleč od požgane bolnice Daleč hrib so spomladi leta 1943 začeli graditi konspirativno bolnico Jelendol. Najprej so popravili zasilna nadstreška, kjer so evakuirani ranjenci iz bolnice Daleč hrib preživeli Roško ofenzivo. Nato so postavili barako za ranjence, ter kuhinjo in barako za osebje. Kot gradbeni material so uporabili že posekana drevesa, namesto žebljev so uporabili lesene kline, špranje pa so zadelali z mahom in papirjem. Peči za ogrevanje so bile narejene iz bencinskih sodov in obzidane z opeko, nekaj pa so jih prinesli iz zapuščenih kočevarskih hiš. Strehe barak so bile pokrite s smrekovimi vejami, listjem in mahom. Najstarejša je baraka za ranjence velika 6,5 x 10 m narejena iz grobo tesanih brun. Pozneje so ji dodali še dva prizidka. Ležišča – pogradi so dvignjeni od tal in postavljeni ob daljših stranicah barake. Poleg nje stoji kuhinja z drvarnico, narejena iz desk. Dim je bil speljan v manjšo kolibo imenovano dimnica, kjer se je ohladil in skozi line izgubil v gozdu. Jeseni 1944 je bila postavljena operacijska baraka, narejena iz desk. Nad operacijsko barako je baraka za osebje, ki so ga sestavljali bolničarji, nosači ranjencev, intendant, kuhar, perica, krojač in mizar. Manjkal ni niti politični komisar. Vseh skupaj je bilo 18. Bolnico je vodil zdravnik, najdlje je bil to dr. Pavel Lunaček – Igor. Ostali zdravniki so bili še dr. Marjan Brecelj, Lojze Gunde – Rok, dr. Janez Milčinski – Peter, dr. Ruža Šegedin – Meta, dr. Božena Sernec in dr. Pavle Kanc. Redno jo je obiskoval in v njej operiral tudi Novozelandec dr. Lindsay Rogers. V kompleksu bolnice Jelendol je bila tudi baraka uprave Slovenske centralne vojne partizanske bolnice ( SCVPB ). Narejena je bila iz neobtesanih debel. V njej so se do sredine novembra 1944 sestajali zdravniki in politični komisarji vseh roških bolnišničnih postojank. Kasneje je v njej delovala tudi zobna ambulanta. Ohranjenih je vseh 10 barak in objektov bolnice vključno s straniščem, postavljenim ob vstopu na robu vrtače. Bolnica je prve ranjence sprejela 6. maja 1943 in delovala vse do konca vojne. V njej se je zdravilo 330 ranjencev, od katerih jih je 21 umrlo. Pokopani so v bližnji vrtači, kjer je urejeno grobišče. Poleti 1943 so prav v tej bolnici prvič uporabili penicilin. EŠD 272 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
| Lokacija in dostop | DOSTOP: 1. Po cesti Podturn – Kočevje peljemo od odcepa za Pogorelec še kakih 1500 m proti Podstenicam. V križišču pri Podsteniški koliševki zavijemo levo navzdol in peljemo še kakih 1200 m do manjše jase, oziroma nakladalne rampe. Na levi strani so informativne table, ki nas usmerijo proti bolnici še kakih 200 m peš. 2. Od Lukovega doma ob parkirišču pod Bazo 20 peljemo desno mimo južnega vhoda v Bazo 2o (cesta je včasih zaprta z verigo). Do križišča, kjer ostro zavijemo v desno in peljemo še kakih 100m. |
| Besedilo na spomeniku | Partizanska bolnica Jelendol (nekaj časa so jo imenovali tudi Oddelek št. 1a je začela delovati spomladi leta 1943 v Adjunktovi dolini, na kraju, kjer so veliko italijansko ofenzivo poleti 1942 preživeli ranjenci iz prve partizanske roške bolnice na bližnjem Daleč hribu. Skupno so zgradili deset objektov. Pri gradnji prvih so zaradi pomanjkanja nadomestili žeblje z lesenimi klini. Špranje med bruni so zadelali z mahom, najboljša izolacija pa je bil papir. Peči za ogrevanje so bile narejene iz bencinskih sodov, sezidane iz opeke ali pa prenesene iz opuščenih kočevarskih hiš. Svetili so si z repo z lojem, svečami ali karbidovkami. Problem preskrbe z vodo so rešili z luknjo, izkopano na dnu bližnje vrtače. Dim iz kuhinje je bil speljan po cevi do dimnice, v kateri se je ohladil in se skozi line porazgubil po gozdu. Dostop v bolnico je bil dovoljen le po deblih posekanih dreves, ki so ležala v gozdu. Bolnico ne najdlje vodil dr. Pavel Lunaček – Igor, drugi zdravniki so bili še Lojze Gunde – Rok, dr. Bogdan Brecelj, dr. Janez Milčinski – Peter, dr. Ruža Šegedin – Meta, dr. Pavle Kanc in dr. Božena Sernec. Osebje so sestavljali še politični komisar, intendant, bolničarji, nosači ranjencev, kuhar, brivec, perica, občasno tudi mizar, krojač. Do novembra 1943 je v bolnici delovala uprava Slovenske centralne vojne partizanske bolnice (SCVPB), nekaj mesecev pa tudi zobna ambulanta. Bolnica je delovala do konca vojne, v njej pa se je zdravilo skupaj 330 ranjencev. Umrlo jih je 21, ki so pokopani na bližnjem grobišču. Bolnica Jelendol je bila razglašena za spomenik leta 1952 in je danes v celoti ohranjena. |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | Franc Kulovec, 5.9.2019 |
| Vrsta spomenika | lesene barake |
| Občina | Dolenjske Toplice |
| Katastrski podatki | K.o. Podstenice; pc. št. 1611/476 |