| Ime | GROSUPLJE-Ana Gale |
|---|---|
| Opis | Ob zidu starega pokopališča pri cerkvi v Grosupljem je v družinskem pokopana Ana Gale. Nanjo spominja napis na nagrobni plošči pri njenem grobu in napis na spominski plošči na mestu nekdanje Tovarne motvoz in platno v Grosupljem. Spomin nanjo živi tudi v številnih pesmih, ki ji prebiramo na spominskih proslavah pred grosupeljskimi spomeniki. Po njej je bila poimenovana tudi OŠ Št. Jurij pri Grosupljem, ki pa je bila v samostojni državi preimenovana. Po njej je še vedno poimenovana OŠ Ane Gale v Sevnici. Bila je peti otrok očeta Franca in mame Frančiške. Otroštvo je preživljala z brati in sestrami v Grosupljem. Do leta 1921 je stanovala pri stricu in teti v Ljubljani. Obiskovala je zasebno dekliško osemrazrednico, realno gimnazijo in Glasbeno matico. V Kočevju je obiskovala 2. in 3. razred dekliške meščanske šole, med šolanjem pa bivala v samostanskem internatu. Od leta 1924 do 1928 se je vsak dan iz Grosupljega vozila na ljubljansko učiteljišče, šolskih knjig ni imela. Po maturi spomladi 1928 se je zaposlila kot učiteljica, čeprav jo je zanimal tudi študij. Najprej je prostovoljno poučevala v OŠ Grosuplje (1928—29). Do leta 1936 je učila na šoli v Št. Juriju, tri leta v Leskovcu pri Krškem in na oddelku za prizadete otroke v Sevnici, kamor je bila premeščena leta 1939. Postala je priznana pedagoginja – v reviji Slovenski učitelj je bil njen nastop 8. februarja označen za mojstrskega. Leta 1973 je tam nastala samostojna šola s prilagojenim programom za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, ki se po njej imenuje (Osnovna šola Ane Gale). Med 2. svetovno vojno se je morala preseliti nazaj v Grosuplje, postala je izgnanka "praznih rok". Kmalu se je zaposlila v tekstilni tovarni, ki je bila takrat, po mnenju Radka Poliča, najpomembnejši kadrovski in organizacijski temelj osvobodilnega gibanja, in od leta 1943 delala kot terenka v OF ter aktivistka AFŽ. Po razpadu fašistične Italije so domobranci Ano večkrat zasliševali in jo leta 1943 celo zaprli. 4. januarja 1944 so jo aretirali in jo štiri dni kasneje ubili v bližnjem gozdu ter jo pustili nepokopano. 15. junija 1944 so domači njeno truplo v Grosupljem dostojno pokopali. V zadnjih dneh svojega življenja je zbirala svoje pesmi in jih uredila v tri neizdane zbirke: Risa (1941), Šopek (izgubljena) in Predica (1943). Pisala je tudi povest, ki je ni utegnila dokončati. Svoje pesmi iz tridesetih je razporedila v: 1) Objavljene pesmi. Vzdihi, 2) Zaprtki, zavrnjene, a vendar moje najljubše in 3) Priložnostne pesmi ali Raglje. Pesmi je 1971 zbral in razdelil v tri razdelke Milan Dolgan: 1) V izgnanstvu. Risa: vojne, partizanske in ljubezenske pesmi. Slednje so bile namenjene njeni partizanski ljubezni Risu. 2) Predica: pesmi so nastale, ko je delala v tovarni. 3) Šopek: pesmi pred vojno, kjer sta prevladovali ljubezenska in bivanjska tematika. 2010 je izšla slikanica Skozi našo vas, ki jo je pripravila za tisk, a je zbirka izšla dolgo po njeni smrti. Njene rokopise hrani Valvasorjeva knjižnica v Krškem. Ana Gale. Sistory (https://www.sistory.si/ww2/3E1399E0-82F5-11D8-847D-0030F1115EDE) Ana Gale (https://sl.wikipedia.org/wiki/Ana_Gale). Wikipedija. |
| Lokacija in dostop | Z zidom starega pokopališča nasproti farovža, Hribska pot 6, 1290 Grosuplje, Slovenija |
| Besedilo na spomeniku | GALE ANA * 1909 + 1944 |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | M. Hladnik po podatkih in slikah Franca Štibernika. 27.11.2021 D. Divjak 2.3.2022, 26.11.2025 |
| Datum prvega vnosa | 2022-03-01T23:00:00+00:00 |
| Zadnja sprememba | 2025-11-26T22:11:22.994443+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | D. Divjak dopolnil podatke 2.3.2022, dodal posnetek in povezavo na sistory 26.11.2025 |
| Vrsta spomenika | Nagrobnik |
| Občina | Grosuplje |
| Katastrski podatki | K.O.. 1783 - GROSUPLJE NASELJE, št.parc.: 1719/1 |