| Ime | Partizanska pokrajinska tehnika za Gorenjsko, Zala |
|---|---|
| Opis | V mesecu oktobru 1944 se je rodila potreba po novi skupni baraki za pokrajinsko tehniko. Lokacija za novo veliko barako je bila izbrana v soteski potoka Zale, desnega pritoka rečice Davče. Ozka soteska s strmimi bregovi na obeh straneh se je nekdaj končala s skalnato steno, v katero je Zala izdolbla svoje korito in se nato prek slapa zlivala v rečico Davčo. Ta stena je zapirala dostop iz doline rečice Davče v sotesko Zale in pomenila naravno prepreko za vse nepovabljene. Težko bi si zamislili, da za tem nedostopnim terenom stoji velika baraka. Prek stene je bilo med vojno mogoče priti le po 5 metrov dolgi lestvi, ki so jo po uporabi potegnili navzgor, razen za plezalce. Do same barake je bilo nato možno priti delno po 5 lesenih brveh in prek desk, kar je trajalo nekako 10 minut. Položaj za obrambo je bil enkraten. Normalen dostop je bil mogoč le od zgoraj iz vasi Zale, po strmih bregovih soteske. Do vasi Zale pa je med vojno bilo mogoče priti le preko vasi Potok. Po vojni so skalnato steno razstrelili in zgradili cesto (fotografija 3/4) po vsej soteski, na koncu ceste pa začeli izkoriščati kamnolom in peskokop. Sedanja cesta tako poteka natančno po prostoru, kjer je stala baraka pokrajinske tehnike. Od doline je bila oddaljena okoli 300 m, še višje, okoli 80 m pa je mali slap (Mohorjev slap), ki je med vojno rabil za zajetje vode za elektrarno. V drugi polovici oktobra 1944 so že razžagovali les. Za izdelavo barake so porabili okoli enega vagona in pol lesa raznih profilov in desk ter okoli 300 kg papirja za izolacijo. Baraka je bila dolga 24 metrov ter površine 83 m2. Ker teren, kjer je stala baraka, rahlo pada, so bile med zgornjim in spodnjim delom barake stopnice okoli 80 cm. Imela je naslednje prostore: radiodelavnico, fotolaboratorij, jedilnico, ki so jo kasneje v letu 1945 uporabili za tehnično delavnico, pisarno pokrajinskega tehnika, ležišče, kuhinjo z zidanim štedilnikom, nabavni oddelek, kolportražni oddelek, grafični oddelek, vzdolžni hodnik. Zunaj barake je bilo še skladišče za gorivo – oglje ter stranišče. Prvo nadstropje (podstrešje enokapnice) se služilo za spalnico za okoli 25 oseb, kamor je vodila zunanja lestev. Streha je bila pokrita s papirjem, ki so ga prevlekli z bitumenom, obtežena s kamenjem ter zakamuflirana z vejami in listjem. Baraka je imela dva vhoda. Do izgradnje lastne elektrarne so prostore osvetljevali s petrolejkami in karbidovkami, po izgradnji centrale pa so vso barako opremili z električno inštalacijo za okoli 30 žarnic. V novembru 1944 je bila baraka pokrajinske tehnike zgrajena. Začele so se selitve iz dislociranih barak in bunkerjev. Vir: Bogdan Osolnik, Svetko Kobal: Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944/1945, 1998 Tiskarna Trilof (../../../../../sl/zemljevid/?layer=partisanpointswithoutmemorial&id=1&zoom=19&lat=46.099432150296856&lng=14.337474791254756&layers=) |
| Lokacija in dostop | ob potoku Zala, cca 300 m preko mosta JV od ceste proti Davči, ob gozdni cesti nasproti kamnoloma |
| Besedilo na spomeniku | NA TEM MESTU JE 1944 - 1945 DELOVALA PARTIZANSKA POKRAJINSKA TEHNIKA ZA GORENJSKO |
| Status | Uničeni spomeniki |
| Ime vnašalca | Lado Nikšič, 12.9.2021 |
| Datum prvega vnosa | 2023-04-29T22:00:00+00:00 |
| Zadnja sprememba | 2025-09-20T04:46:23.264541+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | OPOMBA: v času nastanka foto posnetka, 9.9.2021 je bila plošča poškodovana, po vsej verjetnosti vandalizirana, baje že večkrat M. Kermavnar, 30.4.2023, dodal opis in fotografije 3/2 do 3/4. |
| Občina | Železniki |