| Ime | Zala - Spominsko znamenje ustanovitvi Prešernove brigade |
|---|---|
| Opis | Betonski kvader s pritrjeno pravokotno kovinsko ploščo z reliefnim napisom (odkrito 11. julija 1954) je posvečen Prešernovi brigadi, ki je bila ustanovljena na tem kraju 12. julija 1943. Spomenik pri Špehu v Zali je posvečen ustanovitvi Prešernove brigade 12. julija 1943. Ploščo na spomeniku so odkrili leta 1954, dostop do Špehove domačije je od davškega mostu v Zalem Logu. Do poletja 1943 je Gorenjski odred ob velikem razmahu partizanstva na Gorenjskem narasel na devet bataljonov. Iz njih so 12. julija 1943 pri Špehu v Zali ustanovili Gorenjsko brigado, ki se je od septembra 1943 imenovala 7. slovenska narodnoosvobodilna brigada Franceta Prešerna. Do prvega boja z Nemci je prišlo že dva dni po ustanovitvi brigade, ko je njen 1. bataljon skušal v Dolenji vasi preprečiti streljanje talcev, vendar je prispel prepozno. Brigada se je v pričakovanju kapitulacije Italije odpravila na Dolenjsko. Na tej poti je v začetku avgusta 1943 na Žirovskem vrhu utrpela hude izgube – 55 mrtvih in okrog 90 ujetih borcev. 19. septembra 1943 je uničila belogardistično trdnjavo na Turjaku. Oktobra je v sestavu 31. divizije uničila sovražne postojanke v Davči, Leskovici, Javorjah, Žireh, na Hotavljah in tako vzpostavila v zgornji Selški in Poljanski dolini ter v Žirovski kotlini prvo večje osvobojeno ozemlje na Gorenjskem. Prešernova brigada je 22. januarja 1944 sodelovala pri napadih na Železnike in Selca, vendar je obema postojankama uničenje preprečila pomoč iz Škofje Loke. Do septembra 1944 se je brigada zadrževala na območju Primorske, Cerkljanskega in Dolomitov. V tem času je v svoje vrste mobilizirala preko tisoč novih borcev. 21. oktobra je likvidirala sovražno postojanko v Poljanah in se do konca leta 1944 uspešno bojevala v Poljanski in Selški dolini. Pozimi 1944 in pomladi 1945 je Prešernova brigada v glavnem delovala na območju Trnovskega gozda in Cerkljanskega. 9. marca 1945 je z jurišem uničila domobransko postojanko Sv. križ nad Selci, ki je bila vseskozi resna ovira za prevoz hrane iz Gorenjske na Primorsko. V zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945 se je brigada uspešno prebijala iz njihovih obročev, nato pa je skupaj s Škofjeloškim odredom 1. maja 1945 osvobodila Gorico. Prvi komandant Prešernove brigade je bil Ivan Javor - Igor, politični komisar pa Ivan Franko - Iztok. Komandanti brigade so bili še Silvo Kavčič - Silvan, Milan Tominec, Dušan Švara - Dule, Branko Karapandža - Matjažek, Franc Jereb - Slavko, Rudolf Hribernik - Svarun, Janko Prezelj - Stane, Karel Leskovec, Ferdo Tolar - Mirko, politični komisarji pa Ludvik Petelinšek - Črt, Davorin Ferligoj, Viktor Kirn in Anton Selišnik. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 366-367. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/zala.html (http://zbnobskofjaloka.weebly.com/zala.html) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 257. EŠD 21379 |
| Lokacija in dostop | Znamenje stoji v travnatem bregu 50 m vzhodno nad kmetijo pri Špehu, Zala 1. Dostop 7,5 km od davškega mostu v Zalem Logu. |
| Besedilo na spomeniku | NA TEM MESTU JE BILA DNE 12. 7. 1943 USTANOVLJENA VII. UDARNA BRIGADA FRANCETA PREŠERNA KOT PRVA GORENJSKA BRIGADA ODKRITJE: OBČINSKI ODBOR ZB 11. 7. 1954 ZALI LOG |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | Franc Podnar |
| Vrsta spomenika | Spomenik |
| Občina | Železniki |