| Ime | Dr. Vladimir Bračič, Cirkulane |
|---|---|
| Opis | Spominska plošča na pročelju večnamenske dvorane v Cirkulanah, posvečena rojaku dr. Vladimirju Bračiču, pedagogu, v šol. letu 1958/59 ravnatelju ptujske gimnazije in slovenskemu regionalnemu geografu-proučevalcu socialnih razmer v Halozah in Podravju. Bil je udeleženec NOB, družbeno-politični in kulturni delavec, večkratni urednik Časopisa za zgodovino in narodopisje, organizator mariborskega visokošolskega študija, prvi rektor mariborske univerze in zaslužni profesor Pedagoške fakultete v Mariboru. Vir: Slovenstvo na Ptujskem. »Mirko Polomski, borec za svobodo V Polomu je Vladimirja Bračiča spomladi leta 1941 doletela italijanska okupacija. Slovenske šole Italijani niso ukinili, zato je na položaju učitelja ostal še v tekočem šolskem letu in nato v letu 1941/42. Okupatorjev pritisk in nasilje nad slovenskim civilnim prebivalstvom pa ga je kot zavednega slovenskega domoljuba kmalu privedlo do spoznanja, da se bo treba upreti. Po tem, ko so porušili šolo v Polomu, je skupaj s haloškim rojakom Frančkom Kozelom, ki je že nekaj mesecev pred tem ilegalno bival pri njem, julija 1942 odšel v partizane, kjer je postal obveščevalec s partizanskim imenom Mirko Polomski. Zanimivo je, da je ime Mirko Bračič, pod katerim so mnogi poznali Vladimirja Bračiča, kot svoje partizansko ime uporabil drug partizan, Miran Bradač, partizanski poveljnik, ki je padel v boju decembra 1943. Že septembra 1942 je bil Vladimir Bračič zajet in poslan v internacijo v Italijo. Pol leta je prebil v taborišču pri Padovi, nakar so ga premestili v zloglasno taborišče na otoku Rabu. Po kapitulaciji Italije se je septembra 1943 vrnil v Slovenijo in se vključil v enote NOV na Primorskem. Tu je ostal do konca vojne, bil politični komisar 19. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Srečko Kosovel, zatem pa komisar podoficirske šole 30. divizije, inštruktor v italijanski brigadi, javni tožilec v 17. brigadi Simona Gregorčiča in komisar podoficirske šole 9. korpusa.« [Elektronski vir] BRAČIČ VLADIMIR KRATEK ŽIVLJENJEPIS (https://www.bracic-vladimir.info/p/kratek-zivljenjepis-dr-vladimirja.html) »V Cirkulanah nas na dr. Vladimirja Bračiča spominja dvoje javnih obeležij: spominska plošča, odkrita leta 1999 na večnamenski dvorani, in doprsni kip, odkrit deset let pozneje, pri osnovni šoli. Leta 2009 so zasnovali in označili tudi Bračičevo planinsko pot, ki vodi pretežno ob občinski meji. V letu 2019, ob stoti obletnici njegovega rojstva, smo v njegovi rojstni hiši v centru Cirkulan uredili še spominsko sobo. Namenu smo jo slovesno predali 27. septembra 2019, ob rojstnem dnevu Vladimirja Bračiča.« [Elektronski vir] https:// (https://www.bracic-vladimir.info/p/braciceva-obelezja-v-cirkulanah.html)www.bracic-vladimir.info/p/braciceva-obelezja-v-cirkulanah.html (http://www.bracic-vladimir.info/p/braciceva-obelezja-v-cirkulanah.html) |
| Lokacija in dostop | Večnamenska dvorana v Cirkulanah, h. št. 40 a. 46.34409136240216, 15.994919174836122 |
| Besedilo na spomeniku | V CIRKULANAH SE JE RODIL UTEMELJITELJ IN PRVI REKTOR UNIVERZE V MARIBORU DEKAN PEDAGOŠKE FAKULTETE PROF. DR. VLADIMIR BRAČIČ HUMANIST, SOCIALNI GEOGRAF PEDAGOG IN POLITIK 1919 - 1996 UNIVERZA V MARIBORU OB 80 - OBLETNICI ROJSTVA |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | S. Gradišnik 17. 6. 2021 |
| Datum prvega vnosa | 2023-07-29T22:00:00+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | Dodal slike Romana Zupanca, popravil lokacijo na zemljevidu po njegovih koordinatah in označil kot obiskano, M. Hladnik 30. 7. 2023. Zdenka Primožič 1. 3. 2025 v Opis dodala podatke iz spletnega vira o Bračičevem medvojnem delovanju in obeležjih v spomin nanj v Cirkulanah. |
| Vrsta spomenika | Spominska plošča |
| Občina | Cirkulane |
| Katastrski podatki | 474 CIRKULANE, 97/20 |