| Ime | Spomenik padlim, Gorišnica |
|---|---|
| Opis | Na fotografiji , slika 3, iz 70-ih let 20. stol. vidimo center Gorišnice. Na levi strani ceste je šolska stavba, na desni pa cerkev, pred katero je od 7. 8. 1966 stal spomenik 28 padlim domačinom v NOB. Kasneje so ga zaradi preureditve prostora prestavili in stoji danes na gorišniškem pokopališču. Načrt za spomenik je pripravil Janez Rebernak, izdelali pa so ga v kamnolomu Cezlak na Pohorju. Dimenzije spomenika: 460 x 95 cm. Vir-slike in tekst: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Vodnik 557 Opomba 1: »Letošnje praznovanje občinskega praznika občine Ptuj je obsegalo več prireditev. […] Težišče praznovanja pa je bilo letos v Gorišnici. Tam je bila v nedeljo, 7. avgusta [1966], v zadružnem domu svečana seja skupščine občine, ki ji je prisostvovalo tudi lepo število gostov ter domačinov iz Gorišnice in njenega območja. […] Po seji je bilo ob 10. uri odkritje spomenika padlim borcem NOV. Spomenik je postavljen pred šolo v Gorišnici. Je iz pohorskega granita, vanj pa je vklesanih 27 imen padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja z gorišniškega območja. Na čelni strani spomenika je napis: V svetel spomin vam, ki ste v smrti zajeli spoznanje, da je svet za vse enak. […] Spomenik je odkril zadnji sekretar ilegalnega odbora OF za Ptujsko polje Franc Belšak – Simon, v varstvo občinske skupščine pa ga je sprejela predsednica Lojzka Stropnik. […] Borci, katerih imena so na spomeniku v Gorišnici Franc Belšak iz Muretinec , rojen 11. novembra 1923, dijak klasične gimnazije v Mariboru, po okupaciji zaposlen v Ptuju, 1. marca 1943 prisilno mobiliziran v okupatorjevo vojsko, 15. junija istega leta pa že pobegnil na Pohorje, kjer je postal borec 2. pohorskega bataljona. 27. oktobra istega leta prišel kot aktivist na Ptujsko polje. Padel 4. februarja 1945 ob okupatorjevem napadu na kurirsko postajo TV 15 S. Ruda Sever iz Moškanjc, rojen 3. novembra 1920. Končal štiri razrede ptujske gimnazije, nato se vpisal v srednjo tehniško šolo v Ljubljani. Ob okupaciji se vrnil na dom, kjer so ga kmalu aretirali in zvlekli na Borl. Ko so ga pozneje izpustili, so ga prisilno mobilizirali v svojo vojsko, vendar je že po štirinajstih dnevih pobegnil. Postal je kurir in komandir 14. S postaje in padel ob okupatorjevem napadu na to postajo 4. februarja 1945. Franc Vojsk iz Zagajič, rojen oktobra 1909, krojaški mojster v Mariboru. Ob okupaciji je moral zapustiti Maribor, vendar so ga kmalu zvabili nazaj, a so ga izselili z družino v Srbijo. V bližini Čačka, kjer je živel, se je povezal z osvobodilnim gibanjem. Nekoč je izginil in ni bilo moč ugotoviti, ali je padel kot partizan ali pa so ga ubili četniki. Franc Tobias iz Moškanjc, rojen septembra 1919, delavec. Bil je kurir postaje TV 14 S in je padel ob napadu okupatorjeve policije na kurirsko postajo dne 4. februarja 1945. Janez Plohl iz Zagajič, rojen 4. marca 1927, se je šestnajstleten vključil v osvobodilno gibanje. 19. novembra 1944 je odšel na Dolenjsko, kjer je postal borec Tomšičeve brigade. Padel je marca 1945. Oto Lipa iz Gorišnice, rojen leta 1921, gojenec pilotske šole v Divoli, ki je ni končal, ker je prišla okupacija. Po vrnitvi v Gorišnico je bil priložnostni delavec do junija 1944, ko je odšel v Zagorsko brigado, od tam pa v pilotsko šolo. Padel je v zasedo ter bil hudo ranjen v obe nogi. Umrl je v partizanski bolnišnici konec decembra 1944. Alojz Muhič iz Gorišnice, roj. v 1917. letu, gojenec vojne akademije v Beogradu. Po okupaciji se je vrnil v Gorišnico in odšel jeseni 1944 med pohorske partizane, kjer je padel leta 1945. Martin Vajda iz Male vasi, rojen leta 1920, kmečki sin. Prisilno je bil mobiliziran v okupatorjevo vojsko, vendar se je dal ujeti Angležem. V Angliji je vstopil v prekmorsko brigado ter padel v Dalmaciji blizu Zadra leta 1945. Anton Frlež iz Rogaške Slatine, rojen leta 1920, je bil komandant 5. relejne linije, ki je povezovala kurirske postaje na levem bregu Drave. Največ se je zadrževal na TV 14 S. Padel je 4. februarja 1945 v Gorišnici. Franc Roškar iz Moškanjc, rojen 18. oktobra 1924, kmečki sin, prisilno zaposlen v Gradcu, prisilno mobiliziran v okupatorjevo vojsko, leta 1943 ujet in stopil v Angliji v prekmorsko brigado, prišel na Dolenjsko, se boril v Cankarjevi brigadi. Padel v Meniški vasi 22. aprila 1945. Božo Žnidarič iz Zamušan, rojen 29. marca 1924, dijak ptujske gimnazije, po okupaciji prisilno zaposlen na Madžarskem, v Kidričevem in v Ptuju. Ko je moral junija 1944 na nabor [v] okupatorjevo vojsko, je odšel k partizanom. 5. marca 1944 [Sistory 1945] [je] padel v zasedo v Prvencih, kjer je bil hudo ranjen in je 9. marca 1944 umrl. Ciril Kranjčič iz Zamušan, rojen 2. aprila 1910, kmečki sin, prisilno mobiliziran v vermanšaft, po pobegu zaprt in poslan v Rače, kjer je ponovno pobegnil v Kozjanski odred. Pozneje je postal kurir. 5. marca 19[??] [Sistory 1945] je padel v zasedo v Prvencih, kjer je bil hudo ranjen, tako da je pozneje umrl. Stanko Klančnik iz Gorišnice, rojen 19. aprila 1923 na Ponikvi. Bil je dijak ptujske gimnazije, leta 1942 prisilno mobiliziran v okupatorjevo vojsko, vendar je pobegnil in postal referent za kadre brigade Janka Premrla Vojka. Padel je v sestavu te brigade na Primorskem. Venceslav Šprajc iz Zamušan, rojen 27. junija 1923, kmečki sin. Leta 1942 prisilno mobiliziran v okupatorjevo vojsko, od koder je pobegnil k partizanom. Boril se je v gorenjskem odredu in padel pod Storžičem decembra 1944. Martin Trunk iz Formina, rojen 30. oktobra 1881. Svoje sinove je poslal k partizanom, njega pa so obtožili gospodarske sabotaže. Odpeljali so ga v mariborsko kaznilnico, kjer so ga usmrtili 15. januarja 1944. Julka Cvetko iz Zamušan, rojena 4. maja 1912. Bila je učiteljica v Strojni, po okupaciji pa se je vrnila v Moškanjce in delala na finančnem uradu v Ptuju. Povezala se je z osvobodilnim gibanjem ter delala, dokler je niso junija 1943 aretirali in odpeljali v Auschwitz, kjer je umrla januarja 1944. Ivan Ambrož iz Muretinec, rojen 23. aprila 1927, se je kot petnajstleten fant povezal z osvobodilnim gibanjem in odšel leto dni pozneje k partizanom (novembra 1944). Padel je pri Belih Vodah pri Šoštanju. Janez Prelog iz Muretinec, rojen 12. aprila 1919. Ob vdoru okupatorja je bil vojak v Nišu. Tam je bil ujet in v vojnem ujetništvu zbolel na pljučih. Umrl je 6. junija 1942 v Beogradu. [Manjka del besedila?] jen 27. novembra 1898, čebelar, je ob napadu sovražnika leta 1941 branil severno mejo. Pri Dravogradu ga je zadela sovražnikova krogla 9. aprila 1941. [Po napisu na spomeniku in Sistory bi lahko bil Franc Rižnar, Datum rojstva: 00.00.1898, Kraj rojstva: Gajevci, Kraj bivanja: Gajevci, Poklic (soc. status): kmet, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.1941, Kraj smrti / izginotja: NULL, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Ni podatka] Vinko Ambrož iz Muretinec, rojen 8. aprila 1899. Aprila 1941 je branil severno mejo, kjer je padel na braniku domovine. Jože Črešnik iz Moškanjc, rojen 15. januarja 1918, čevljar. Bil je kurir TV 14 S postaje in je padel 10. oktobra 1944 v zasedo v Mezgovcih, kjer ga je ubila gestapovska krogla. Peter Kurež iz Moškanjc, rojen 18. novembra 1918, je zaradi revolucionarnega delovanja moral opustiti šolanje na ptujski gimnaziji. Pozneje je živel v Zavrču, kjer je kmalu po okupaciji organiziral osvobodilno gibanje. Gestapo ga je kmalu izsledil ter ga 8. januarja 1942 odpeljal v Dachau, od koder se ni več vrnil. Franc Pivko iz Borovec, rojen 21. januarja 1914, železničar. Marca 1943 prisilno mobiliziran v okupatorjevo vojsko, je decembra 1944 pobegnil na Hrvaško, kjer je postal partizanski kurir. Ranjen se je marca 1945 ustavil na kmetiji v Pacinju, kjer je bil izdan. Nemški žandarji so ga ubili, preden se je mogel braniti. Franc Kolenko iz Gajevec, rojen 28. novembra 1926, je odšel avgusta 1944 k partizanom in postal kurir postaje TV 15 S. 24. januarja 1945 je padel v bližini Miklavža pri Ormožu. Anton Pukšič iz Gajevec, rojen 14. januarja 1910. Bil je šef policije v Mariboru do začetka okupacije. Aprila 1941 je bil kot oficir ujet in odveden v vojno ujetništvo. Pozneje se je zaposlil pri mizarju Iršiču v Mariboru. Decembra 1944 so ga osumili, da je skupaj s svojima bratoma pobil dva okupatorjeva orožnika. Ker mu niso mogli izsiliti priznanja, so ga gestapovci ubili v Ptuju decembra 1944. Franc Murkovič iz Male vasi, rojen 6. septembra 1923, zidar. Odšel je k partizanom na Dolenjsko, kjer je padel 7. maja 1945 pri Velikih Laščah. Stanko Murkovič iz Male vasi, rojen 7. avgusta 1904. Bil je trgovec v Dornavi. Po okupaciji se je zatekel v rojstno vas. Sodeloval je z narodnoosvobodilnim gibanjem in bil član OO OF za spodnje Ptujsko polje. 27. avgusta so ga aretirali, vendar je na postaji Moškanjci pobegnil. Na begu ga je zadel gestapovski rafal.« (Tednik, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje, Letnik XIX, štev. 32, Ptuj, 12. avgusta 1966, naslovna stran in str. 2) Elektronski vir: dlib.si/stream/PDF (http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ERSNB4Q9/5dfc8730-a8cc-4907-9b1d-d1b43d02ea5f/PDF) Dostop: 11. 12. 2023 Na spomeniku je napisan tudi Ivan Vojsk, ki ga elektronski vir ne omenja. SIstory navaja: Ime in priimek: Ivan Vojsk, Oče: NULL, Datum rojstva: 00.00.1922, Kraj rojstva: NULL, Kraj bivanja: Moškanjci, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.1944, Kraj smrti / izginotja: NULL, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Ni podatka |
| Lokacija in dostop | Na lokalnem pokopališču v Gorišnici je urejena posebna površina s spomenikom in dvema klopema. Nahaja se nasproti vhoda. Koordinate: 46.40550, 16.01011. |
| Besedilo na spomeniku | V SVETEL SPOMIN VAM KI STE V SMRTI ZAJELI SPOZNANJE DA JE SVET ZA VSE ENAK 1941 - 1945 FORMIN. TRUNK MARTIN - 1926 GAJEVCI. KOLENKO FRANC - 1926 RIŽNAR FRANC - 1898 PUKŠIČ ANTON - 1910 GORIŠNICA. FERLEŽ ANTON - 1925 KLANČNIK STANKO - 1923 LIPA OTO - 1921 MUHIČ ALOJZ - 1917 - MURETINCI. AMBROŽ IVAN - 1927 AMBROŽ VINCENC - 1899 BELŠAK FRANC -1922. PRELOG ALOJZ - 1919 ZAGAJIČI. PIVKO FRANC - 1914 PLOHL JANEZ -1927. VOJSK FRANC - 1909 ZAMUŠANI. KRAJNČIČ CIRIL- 1910 ŠPRAJC VENČEK - 1923 ŽNIDARIČ BOŽO - 1922 - MALA VAS. MURKOVIČ FRANC - 1923 MURKOVIČ STANKO - 1904 VAJDA MARTIN - 1920 MOŠKAJNCI. CVETKO JULKA - 1914 ČREŠNIK JOŽE - 1918. KUREŽ PETER - 1914 SEVER RUDA - 1920. TOBIJAS FRANC - 1919 VOJSK IVAN - 1922. ROŠKAR FRANC - 1924 |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | Bor1974, 06.II.2020 Dopolnil D.Divjak, 24.4.2020 21.maj 2021 dopolnl D.Divjak |
| Datum prvega vnosa | 2024-04-01T22:00:00+00:00 |
| Zadnja sprememba | 2026-01-09T17:58:02.457411+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | Slike 4 Bor1974-26.X.2020 -- 21.5.2021 vnesel tekst s plošč D.Divjak -- M.Kermavnar, 13.12.2023, dopolnil tekst s plošč, dodal Opombo 1 po predlogi Zdenke Primožič. -- |
| Vrsta spomenika | Spomenik |
| Občina | GORIŠNICA |
| Katastrski podatki | K.o.: 408-GORIŠNICA, št.parc.: 337 |
| Kategorije partizanskih spomenikov | Borci |