| Ime | Končarjevi družini, Golišče 90 |
|---|---|
| Opis | Kvadratna granitna plošča je bila odkrita 1961, posvečena je osmim članom Končarjeve družine (materi in otrokom), ki so umrli 30. novembra 1944, ko je okupator požgal njihovo domačijo. Zasavskitednik 7. 12. 1961 ...Zgodilo se je 30 novembra 1944. leta. Bilo je oblačno jutro, ko so se spustile iz doline proti Golišam horde podivjanih krvolokov in njih hlapcev. Z več strani so prihajali, da očistijo teren, da pokažejo svojo moč in se maščujejo nad neoboroženim ljudstvom in otroki. Oblaki so se spustili čisto nizko, kot da hočejo skriti te propalice na njihovi zločinski poti. Gospodar Matjan, ki ima posestvo nekoliko niže od Končarjevih, je stopil iz hiše, da pogleda, kakšno je vreme. Kar zazeblo ga je pri srcu, ko je zagledal nad hišo zelence, ki so že naredili zasede. Pogledal je na drugi greben. Vsepovsod so že bili sovragi, ki so prišli na ropanje, na ubijanje, na boj proti neenakemu sovražniku, proti golorokim ženam in otrokom . Naenkrat se je pokadilo z vrha hriba. Zgodilo se je to, česar so se ljudje najbolj bali. Dim se je večal in ljudje so spoznali, da sovražnik požiga. Zločinci so požigali domove, da onemogočijo borcu, da se pogreje pri domači peči, da pride domov k materi. Ljudstvo je obleklo nase čim več in bežalo od doma. Otroci so se stiskali k materam in edino od njih pričakovali pomoči. Matere so trepetale, bale so se za svoje otroke. Štedilniki in peči so ostali ta dan mrzli. Ljudstvo je bežalo - gorje pa tistemu, ki ni mogel od doma, gorje tistemu, ki je mislil, da bo s svojo navzočnostjo rešil dom, da bo preprosil sovraga. Okoli devete ure dopoldne so se zaslišali trije dolgi rafali. Slišalo se je daleč presunljivo jokanje in vpitje. Tako vpitje in jokanje je prihajalo od Šimnika, to je od Končarjevih. Tja se je napotilo krdelo zelencev. Mati je imela ravno polno peč, pripravljeno za partizane. Njih ni moglo omečiti niti presunljiv jok otrok, ne klici na pomoč. Pri tej hiši je bila ta dan doma sama mati s šestimi otroki. Oče je bil od doma. Bil je na Velikem vrhu. Ker so Nemci našli tam blizu neki grob, za katerega so v začetku mislili, da je nemški, so moža tam zadržali. Tako se ni mogel vrniti pravočasno in biti v najtežjem trenutku poleg svoje družine. Kako bi bilo, če bi ostal doma, ali bi počakali vsi skupaj Nemce, ali bi se skupaj umaknili v hosto, o tem pač danes ne moremo zanesljivo govoriti. Ko so Nemci odšli, so sosedje našli na požganem podu podkvice od čevljev, jeklene lasnice, otroški ožgan pipec in druge znake, po katerih so sklepali, da se je tragedija odigrala takole: Ko so Nemci prišli v hišo, je takoj prišlo do prepira med materjo in njimi. Zato so mater zvezali in odvlekli na pod in jo privezali k slamoreznici. Potem so privezali še ostalih šest otrok, ki so bili doma, k slamoreznici. Polili so jih s petrolejem, prerešetali z mitraljezom in zažgali. To sklepajo po tem, ker so našli v kosteh precej metkov. Starejša hčerka in njena prijateljica sta prišli k hiši. Obe je sovražnik prisilil, da sta naložili na domač voz naropano blago, morali sta vpreči domačo živino in vse skupaj odpeljati v dolino. V Kresniških poljanah so ju ljudje še videli, potem pa ni več sledi za njima. Nemci so ju gotovo ubili in vrgli v Savo. Malo pozneje je zgorela tudi Abtarjeva hiša, kjer so bili kurirji. Ti so zaradi megle opazili Nemce šele, ko so bili precej blizu. Komaj so pobrali pošto in se rešili. Ko je zbežala starejša hčerka, so jo Nemci obstrelili, mater v hiši pa pretepli in nato hišo zažgali. Isti dan so zgorele hiše še pri Vrbcu, Florjanovcu, Lukančiču in pri Setničarju — vse v Golišah. Na sosednem Kresniškem vrhu so se vedno ustavljali partizani pri Krmelu, kjer so gospodarile tri starejše sestre: Jožefa, Marija in Frančiška. Ta dan je bila po naključju odsotna Frančiška, a v hiši je bila starejša sosedova hči, po imenu Frančiška. Ko so prišli Nemci, so jih vprašali po imenih. Ker se je ujemalo po imenih, jih niso nič drugega spraševali, temveč zvezali skupaj, polili s petrolejem in zažgali. Tako so našli tudi pozneje njihova telesa blizu peči. Sovrag je odšel. Ljudje so hiteli na pogorišča, da bi rešili, če se kaj da. Ko so prihiteli h Končarju, se jim je nudil pretresljiv pogled: vse požgano - vse uničeno. Na požganem podu so našli nekaj koščic in drugih znakov od dragih in povsod priljubljenih Končarjevih. Zbrali so zadnje ostanke in jih položili na mrtvaški oder pri sosedu Matjanu. To sovražnikovo divjanje je zapustilo strahoten vtis: proti nebu so štrlele škrbine požganih hiš in opominjale ljudi: tod mimo je hodil oholi Nemec, »der Übermensch«, tu je gazil nemški škorenj, tu je širil svojo »kulturo«. Še dolgo se je širil po okolici smrad po ognju, videle so se požgane hiše, osmojeno drevje - na pokopališču so pa nova grobišča oznanjala: tu leže ostanki matere sredi otrok, nečloveško mučeni, trpinčeni in nazadnje ubiti. Zadnje poti na pokopališče se je udeležilo vse, kar je le moglo iti in je tako tiho demonstriralo proti okupatorju. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so žrtve položili k zadnjemu počitku. Še danes ljudje sodijo, da so zgorele hiše, ki so bile izdane, da pomagajo partizanom. Niso pa Nemci opravljali tega barbarskega dela le na Golišah in na Kresniškem vrhu. (Miha Vahen, Spomin na tragedijo v Golišah, Zasavski tednik, Glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje, Leto XIV, št. 50, Trbovlje, 7. decembra 1961, str. (3) Elektronski vir: dlib.si/stream/Zasavski_tednik_7-12-1961/PDF (https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W4131OEP/f63496e8-9f95-45ec-8c6c-472e0ba7cd90/PDF) Dostop: 6. 1. 2024. EŠD 25848 https://sl.wikipedia.org/wiki/Spominska_plo%C5%A1%C4%8Da_Kon%C4%8Darjevi_dru%C5%BEini (https://sl.wikipedia.org/wiki/Spominska_plo%C5%A1%C4%8Da_Kon%C4%8Darjevi_dru%C5%BEini) |
| Lokacija in dostop | Ob cesti nasproti kmetije Golišče 90. |
| Besedilo na spomeniku | [zvezda] DNE 30. 11. 1944 JE OKUPATOR Z OGNJEM UNIČIL KONČARJEVO DRUŽINO . BRATUN MARIJA ROJ. 16. 9. 1906 BRATUN MICI " 16. 11. 1920 BRATUN ZOFIJA " 28. 2. 1929 BRATUN IVANKA " 17. 8. 1930 BRATUN JANEZ " 23 .4. 1932 BRATUN FRANC " 17. 4. 1934 BRATUN ANTON " 25. 11. 1936 BRATUN KAROL " 8. 10. 1938 SLAVA ŽRTVAM |
| Ime vnašalca | M. Hladnik 18. 7. 2019 |
| Datum prvega vnosa | 2024-01-07T23:00:00+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | M.Kermavnar, 8.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal opis dogodka in staro fotografijo 3 iz Zasavskega tednika ter dopisal imena na spomeniku |
| Občina | Litija |
| Katastrski podatki | 1837 KRESNIŠKI VRH, 907/4 |