| Ime | Kočevje - Padlim dijakom |
|---|---|
| Opis | V Kočevju je bila 1872 ustanovljena nemška gimnazija. Z ustanovitvijo nove Države Srbov, Hrvatov in Slovencev 1919 je bila ustanovljena slovenska gimnazija. Mnogo levo usmerjenega učnega osebja so oblasti Kraljevine Jugoslavije poslale na kočevsko gimnazijo v izoliranost. V Kočevju učitelji niso postali pasivni, temveč so prenašali svoja napredne poglede in revolucionarnost na dijake in tudi širše. Mnogi dijaki kočevske gimnazije so se v narodnoosvobodilni borbi izkazali kot smeli borci in sposobni poveljniki. Leta 1969 je bilo na stopnišču Gimnazije Kočevje odkrito spominsko obeležje 35 dijakom te šole, ki so padli za svobodo v letih 1941 - 1945. Poleg imen dijakov sta na obeležju vrezani imeni narodnih herojev Jožeta Šeška in Dušana Jereba. Obeležje je izdelano iz velikih hrastovih brun in debelih desk. Obeležje je avtorsko delo akademskega kiparja Staneta Jarma. Na osrednjem delu so vrezane besede pesnika Franceta Prešerna. Spominsko obeležje je bilo odkrito 8. junija 1969 ob 50. obletnici slovenske gimnazije v Kočevju. Izmed maturantov pa je potrebno posebej omeniti narodna heroja Jožeta Šeška in Dušana Jereba. JOŽE ŠEŠKO je maturiral na kočevski gimnaziji leta 1927. Filozofijo je študiral na univerzi v Ljubljani in diplomiral na slavistiki. Leta 1933 je bil nameščen kot profesor slovenščine na Državni realni gimnaziji v Mariboru. Po treh mesecih je bil suspendiran, obdolžen komunistične propagande, sojen in po obsodbi zaprt v zaporih okrožnega sodišča v Novem mestu. Po prestani kazni je ostal brez redne zaposlitve in postal je aktiven član Komunistične partije Slovenije. 28. aprila 1942 ga je ujela italijanska vojska in ga kot talca 11. maja 1942 ustrelila v Ljubljani. Za narodnega heroja je bil imenovan 27. novembra 1953. DUŠAN JEREB je maturiral 1928. V Zagrebu in na Dunaju je študiral veterino. Že v času šolanja se je udejstvoval v marksističnih krožkih in v revolucionarnih akcijah. 1928 je postal član Komunistične partije Jugoslavije. Drugo svetovno vojno je dočakal v Novem mestu. Bil je sekretar Okrožnega komiteja Komunistične partije Slovenije in sekretar Osvobodilne fronte. V začetku marca 1943 je padel v boju z italijanskimi vojaki. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 125. . N. K., Spominsko obeležje padlim dijakom za svobodo v stavbi gimnazije Kočevje /Spomeniki NOB na Kočevskem/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik IV, št. 5, Petek, 3. 7. 1987, str. 8. Elektronski vir: Kočevske novice, št. 5, 1987 (https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-PMY48KVN/65c64acd-a210-499c-b955-979b6f1e5b35/PDF) Dostop: 8. 2. 2024. |
| Lokacija in dostop | V Kočevju, na stopnišču stavbe Gimnazije Kočevje na Ljubljanski cesti. |
| Besedilo na spomeniku | Na osrednjem delu so vrezane besede pesnika Franceta Prešerna: MANJ STRAŠNA NOČ JE V ČRNE ZEMLJE KRILI, KOT SO POD SVETLEM SONCEM SUŽNI DNOVI! Na ostalih ploščah so vrezana imena padlih dijakov: BREGAR IVAN BASTAR BORIGOJ BLAUSTEINER JOŽE BOGATAJ DARKO BONČINA DRAGO CVAR JOSIP DROBNIČ LADISLAV GOEDRIH KURT HORVAT MARJAN JAN ALOJZIJ JERŠE JOŽE KAJFEŽ DUŠAN KAJFEŽ MIHA KRIŽMAN JOŽE KRIŽMAN MATIJA LEVSTIK VINKO LOVŠIN MARIJA MALEŽIČ FRANC MEDIC VIKTOR MEŽAN ALOJZIJ MESESNEL JULIJ MILAVEC JANEZ MUHIČ JOŽE PAKIŽ MARJAN PERENIČ JANEZ PERENIČ JOŽE PICEK FRANC POLOVIČ IVICA PRIJATELJ ANTON RAJŠTER FRANC RUSTJA MILIVOJ SCHWEIGER PAVEL URBANIJA SLAVKO V VALENTINČIČ IVO ZALAR DRAGO |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | Vasja Marinč, 7.3.2017 30.1.2022 D.Divjak |
| Datum prvega vnosa | 2024-02-11T23:00:00+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | 30.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak M.Kermavnar, 12.2.2024, dopolnil Opis indodal povezavo na Kočevske novice po predlogi Zdenke Primožič. Tehnične podatke iz Besedila na spomeniku prenesel v Opis in vire. |
| Vrsta spomenika | Spominska plošča - spomenik |
| Občina | Kočevje |
| Katastrski podatki | K.o.: 1577 - KOČEVJE, št.parc.: 1078/1 |