| Ime | Kočevje - Padlim borcem NOV |
|---|---|
| Opis | Na vrtu nekdanje uprave Rudnika Kočevje stoji spominsko obeležje. Sredi dveh kamnitih stebrov stoji osrednji del, na vrhu katerega je simbol Triglava z rdečo peterokrako zvezdo. Na obeh stranskih stebrih sta plošči z imeni padlih rudarjev. Glavni del spomenika je bela marmornata plošča z imeni padlih rudarjev. Po načrtih arhitekta Milana Bižala iz Kočevja je spomenik izdelalo Kamnoseško podjetje iz Ljubljane, izvajalec del pa je bila gradbena skupina Rudnika premoga Kočevje. Spomenik je bil odkrit 3. oktobra 1953. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 126. EŠD 24226 . »Spomenik je postavljen na vrtu nekdanje uprave Rudnika Kočevje ob Roški cesti. Na marmornatih ploščah so vklesana imena 119 rudarjev, med njimi 3 narodnih herojev (Tone Marincelj-Janko, Evgen Matejka-Pemc, Dušan Remih), 8 predvojnih komunistov in 16 partizanov iz leta 1941. Spomenik izraža verno pričevanje o velikem deležu kočevskih rudarjev v narodnoosvobodilni borbi in ljudski revoluciji. Tradicije revolucionarnega razpoloženja kočevskih rudarjev so imele svoje korenine že v prvih dneh po končani prvi svetovni vojni 1919. leta, ko so kočevski rudarji proglasili svojo obliko Rdeče republike. Pomembno oz. odločilno vlogo pri takratnih in tudi kasnejših revolucionarnih dogajanjih je vseskozi imela močna rudarska partijska organizacija predanih komunistov. Razvoj mesta Kočevje in tudi vse Kočevske je prav gotovo vezan na eksploatacijo premogovnih zalog v kadunji površinskega kopa in jamske eksploatacije tega dragocenega vira energije. Tudi izgradnja železniške proge do Kočevja je bila pogojena na ta pomemben vir »črnega zlata.« V obdobjih največjega gospodarskega razcveta je Rudnik zaposloval do 1200 rudarjev, v največji krizi (1934-38) pa le 86. Največji delež rudarjev je tvoril kočevski proletariat, mnogo pa |e bilo tudi Ličanov in Zagorcev. V letih 1939-1941 je v kočevski rudnik prišlo mnogo rudarjev iz Zasavskih premogovnikov, zlasti Laškega in Hude jame. Tik pred drugo svetovno vojno je bilo na Rudniku zaposlenih okoli 800 rudarjev. […] Kratek opis življenja kočevskih rudarjev odkriva njihovo borbenost in razredno opredelitev. Trdo delo in nenehna življenjska nevarnost sta že sama po sebi ustvarila človeka-borca, ki prezira tudi smrt. Marks pravi, da proletariat nima v borbi kaj zgubiti - izgubi lahko le svoje bedno življenje. Ta okoliščina je tudi v polni meri delovala v letih vstaje in revolucije, saj so rudarji vsi kot en mož vstopili v vrste partizanov ali pa postali aktivisti osvobodilne fronte. Prvi odhodi rudarjev v partizane so se začeli že v februarju in marcu 1942, množičen odhod pa je bil v aprilu in maju 1942. leta. Takrat sta se Notranjski odred in kasneje Kočevski odred pomnožila za nekaj sto borcev, večinoma rudarjev. Ker je borbenost rudarjev že po svoji naravi velika, so bili v tem oziru uspešni tudi v partizanskih enotah. Hitro so postali mitraljezci, bombaši, jurišniki in starešine. Tako je izšlo iz vrst rudarjev mnogo starešin, komandantov brigad in celo divizij. Toda položaji borcev v prvih jurišnih vrstah, pred bunkerji in bodečimi žicami so terjali mnogo žrtev. Seznam padlih rudarjev na spomeniku je grozeče dolg. Toda to še ni popoln seznam padlih kočevskih rudarjev. Po nekaterih dokaj prepričljivih ocenah zajema ta seznam morda le dobro polovico rudarjev, ki so postali žrtve velike narodnoosvobodilne borbe in revolucije. Spomenik je projektiral tedaj mladi arhitekt Milan Bižal iz Kočevja. Zdelalo ga je Kamnoseško podjetje iz Ljubljane. Investitor je krajevno združenje ZZB NOV Rudnik-Salka vas. Izvajalec del pri spomeniku je bila gradbena skupina Rudnika premoga Kočevje. Spomenik je bil odkrit 3. oktobra 1953, ob občinskem prazniku in ob deseti obletnici zasedanja prvega zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Premogovne zaloge so usahnile. Rudnika ni več. Tudi rudarjev v klasičnem smislu ni več. Ostal je spomenik z dolgim seznamom imen padlih rudarjev kot trajno pričevanje o najveličastnejši borbi proletariata na Kočevskem.« . N. K., Spomeniki NOB na Kočevskem, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik II, št. 3, Sobota, 16. 3. 1985, str. (8). Elektronski vir: Kočevske novice, Letnik II, št. 3, 1985 (https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TRMDRBBW/b77e5490-fca0-408b-9be2-b0d5a9573607/PDF), 8. Dostop: 8. 2. 2024. |
| Lokacija in dostop | V Kočevju, v parku pred staro upravno stavbo Rudnika Kočevje, Roška 64. |
| Besedilo na spomeniku | SLAVA VSEM PADLIM BORCEM IN TALCEM, KI SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA NAŠO BODOČNOST. KNAPIČ LEPOLD ČUK MIRKO HITI KAROL KASTELIC FRANC MACCONI ERVIN REMIH IVAN PERSOLIJA JAKOB VIDENIČ ALBIN TOMŠIČ LUDVIK MITOŠEVIČ LUKA DOMBI ALEKSANDER DOMBI ALEKSANDER HOČEVAR JOŽE REBERŠEK RUDI ŽNIDARŠIČ FRANC VIDIČ JOŽE MLAKAR JURIJ KNAVS SREČKO PUTRE IVAN PRIMOŽIČ VILI POVH FRANC MIHELIČ MIHA AHAC KAREL ZRIMŠEK ANTON RUS IVAN ŠENICA STANKO JERŠE JOŽE KOVAČIČ TONE MILOŠEVIČ LUKA ŠOBA MIHA BATINICA VLADKO HITI IVAN MACCONI KAREL REMIH DUŠAN KUSTURIN DUŠAN KASTELIC MARTIN KOLAR JOŽE HERLAH JOŽE GAZVODA STANKO DOMBI ZVONKO RUS RUSI KUŽNIK FRANC HENIKMAN ALOJZ ŽNIDARŠIČ ANTON VIDIČ FRANC MALNAR VLADKO ŠIFRER IVAN ŠKRJANC KRISTINA VIŠNIKAR ALOJZ KAMENŠEK DOLFI KONVILJ ANTON KARNIČNIK POLDE BARTOL ANTON HIRŠ FRANC ŠENICA FRANC BREGANT ANTON TOMŠIČ ALOJZ ZAKOVŠEK EDVART MARINCELJ TONE JERIČ FRANC MIHELIČ ŠTEFAN MACCONI IVAN REMIH MARTIN SAMIDE ADOLF LAVRIČ JOŽE MARINČ ANTON ZELNIK IVAN TERŠIČ OLGA DOMBI VIKTOR KOSEC FRANC ŠERCER JAKOB ŠPELIČ JOŽE ZGONC ANTON ŠTUBLER JOŽE AHČIN ALOJZ CVAR FRANC PUCELJ MIHA BADENJAK FRANC GOLE JANEZ TROHA FRANC LEVSTEK RUDOLF ŠTALCER IVAN MIŠIČ KAREL MAVSAR ALOJZ BREGANT PAVEL TREBUŠAK ŠTEFKA Na sivih stranskih marmornatih ploščah (133x31 cm) so napisana imena: MARINCELJ TONE JANKO MAJER ANTON MAJER FRANC RESNIK ALOJZ KOVAČEVIČ MILAN KRAVS STANKO OGAR ALBIN KNAUS FRANC DEŽELAK JURČEK LEVSTEK FRANC GODEC JOŽE BIŽAL FRANC LAMPE FERDO (druga siva plošča) JAGODIČ ALOJZ BARTOL EDVARD VIDMAR JUSTIN LISAC ALOJZ LISAC JOŽE POVŠE IVAN MUKBIL ALIJA MATEJKA EVGEN BENULIČ JOŽE KAČ ALOJZ KOŠMRLJ ALOJZ KASTELIC MARTIN CETINSKI JOŽE GORIAN DRAGO PONIKVARIVAN ST. PONIKVARIVAN ML. PETERLIN NADA |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | Vasja Marinč, 8.3.2017 30.1.2022 D.Divjak |
| Datum prvega vnosa | 2025-03-09T23:00:00+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | 30.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak M.Kermavnar, 11.2.2024, Po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 2 in povzetek članka iz Kočevskih novic. M.Kermavnar, 10.3.2025, dodal fotografije 3/1 do 3/5 Zdenke Primožič |
| Vrsta spomenika | Spominsko obeležje |
| Občina | Kočevje |
| Katastrski podatki | K.o.: 1577 L KOČEVJE, št.parc.:1452 |