Drvarska koča Kožarica - javka in zbirališče prvih partizanov.  Koča je bila iz smrekovih lat - sušic, obita s smrekovim lubjem, prav tako streha. Bila je nizka, do polovice vkopana v zemljo, ker je stala v bregu. V njej je bilo na zbitih deskah, položenih na tla, ležišča za dva. Za vrati je bilo ognjišče, obloženo s kamenjem. Zaloga drv, pripravljena brez lubja, je bila zložena na dveh opornicah pod stropom. Za shrambo je služila v zgornjem kotu koče  izkopana luknja, velikosti manjšega zaboja, s pokrovom, na njem je bilo naloženo kamenje.
Hrana je bila v posodi in steklenicah, da je bila varna pred glodavci. Bilo je nekaj posode,
tudi vžigalice niso manjkale. Tu so se že 1941. leta sestajali prvoborci Jaka Bernard, Oskar Pogačnik, Franc Grilc, Jože Saksida, Tonček in Jože Dežman in drugi aktivisti OF. Na zvezah so razpravljali o zbiranju orožja in municiji, dobavi hrane, obleke, obutve in drugih  potrebščin, o gibanju in moči okupatorja, o odnosu prebivalcev po vaseh nasproti  okupatorju. Vzpodbujali so ljudi za boj proti okupatorju in jim razlagali cilje, za katere se borijo. Kožarica je rabila za javko do osvoboditve. V neposredni bližini koče je bilo izkopano
manjše skrivališče. Vanj so odlagali prineseno municijo, potrebščine za osebno nego,  cigarete, žganje in zdravila. Pri določeni bukvi pa je bila steklenica, v katero so vlagali pismena sporočila in obvestila ali pa sprejemali poročila. Kadar je bila zveza napovedana, je bil spoznavni znak trikrat po tri zaporedne udarce po bukvi. Najdaljši čas in najpogosteje je služila Antonu Dežmanu - Tončku, narodnemu heroju. Kožarico je v poletju 1941 postavil Janko Poljanec - Lipe Kralov iz Sela pri Bledu št. 9. Ves čas jo je vzdrževal in prilagajal naravnemu okolju. Vestno je skrbel, da je bila primerno založena z nepokvarljivo hrano. 

• Po poti spominov, 189.