| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum vnosa | Spremembe, dopolnila, popravki | Občina | Katasterski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Kraj tragične smrti Tatjane Sajovic |
ŽIVLJENJEPIS: TATJANA SAJOVIC-JANA, rojena 25. 5. 1924, Celje, študentka medicine. Z družino se je leta 1941 preselila v Ljubljano. Tam je, tako kot vsa družina, ilegalno delovala za OF. Leta 1944 se je morala umakniti v Kranj, kjer je bila zaposlena v lekarni. V partizane je vstopila 18. 8. 1944 v centralno lekarno 9. Korpusa, bila je lekarniški referent pri 31. diviziji. Padla je kot bolničarka zaščitnega bataljona oblastnega komiteja za Gorenjsko. OPIS DOGODKA: Na svojih pohodih v zadnji ofenzivi marca 1945 sovražnik ni prizanesel ne starčkom ne otrokom ne ženskam. Ubijal je vse od kraja. Ujetnikov v teh zadnjih obračunih ni poznal. 24. marca je sovražnik vdrl v Podvrh z namenom, da obračuna z mlinarjem Blažem Bohincem, poljanskim vstajnikom in pristašem OF. Vodila sta jih gestapovca Maks Kopač, Balantačev iz Dobračeve pri Žireh in Tone Kokalj, Srakarjev iz Javorij. Skupina borcev zaščitnega bataljona oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko je ravno zapuščala vas, ko je vanjo prišel sovražnik. Pri umiku enote je zaostala njegova bolničarka Tatjana Sajovic. Da bi se rešila, je vrgla med sovražnike ročno bombo, ki je smrtno ranila nemškega policijskega oficirja. Na begu je padla tudi ona. opomba1: Lokacijo tragične smrti Tatjane Sajovic-Jane v naravi, je dne 30.11.2018 navedel gospodar kmetije Podvrh 3, po ustnem izročilu njegove mame. Spominskega obeležja na tej lokaciji ni, prav tako ne nikjer na J pobočjih Starega vrha ali občine Poljane na Škofjo Loko. opomba2: Kot žrtev nemškega okupatorja je Tatjana Sajovic navedena na spomeniku Kranj – grobišče padlih borcev https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4211_F2518:316_x1599513.6142486853_y5818109.229178319_s17_b362 Viri: Pomniki NOB na Škofjeloškem,pripoved Janine Žnidar - nečakinje Tatjane Sajovic-Jane, pripoved gospodarja kmetije Podvrh 3 Opomba 3: Prenos iz sloja Partizanski spomeniki, M. Kermavnar |
V občini Poljane nad Škofjo Loko, skozi Javorje , nato skozi Murave do zaselka Podvrh (937 nm), od hiše s št. Podvrh 3, S proti Staremu vrhu (1000 nm).
|
— |
— |
— |
ni določen |
— |
Lado Nikšič, 25.12.2018, v sloj Partizanske točke brez obeležja s sloja Partizanski spomeniki prenesel Miloš Kermavnar 2023. |
8.10.2023. 00:00 |
— |
Gorenja vas |
— |
|
Potočnikovo |
Marjan Linasi, Mežiška dolina in območje Dravograda V VIHARNIH LETIH 1941-45, s.159-60: 8. januarja 1945 ob štirih popoldne je prišlo pri Potočniku, dobra 2 km JZ od Mežice, do spopada med majhno skupino partizanov in okupatorjevo patruljo, ki so jo sestavljali orožniki in pripadniki 2. bat. 18. mejnega odseka (graničarji). Med partizani sta bila dva mrtva, dva sta bila ujeta, okupatorjevi oboroženci pa niso imeli izgub. V skupini štirih partizanov so se vsak na poti k svojemu cilju znašli Franc Žak - Branko iz Prevalj, Jerica Čegovnik - Mira z Leš ter partizana Joco in Ivan, katerih priimka in imeni nista znani. Povsem premočeni in hudo izmučeni so prišli do omenjene domačije. Straže niso postavljali, ker so menili, da so varni, saj je vseskozi močno snežilo. Gospodinja Marija Zorman je dala partizanski drugo obleko, da je lahko svojo sušila pri krušni peči. Joco in Ivan sta dremala pri peči, , ko je Čegovnikova, ki je sedela pri mizi z Žakom in se pogovarjala z gospodinjo, skozi okno zagledala okupatorjeve oborožence. Zavpila je in ju zbudila. Kmalu so se zaslišali streli, Joco je planil skozi vrata in obležal mrtev za hlevom, Ivan je bil tako utrujen, da se sprva sploh ni ganil iz hiše, Žak in Čegovnikova pa sta stekla k prostoru, kjer so kuhali za svinje. Nameravala sta skočiti skozi okno, vendar so bile na njem kovinske mreže. Na hitro sta se dogovorila, da bosta čez dvorišče staklaproti hlevu, ko bo Žak spustil rafal iz brzostrelke. To sta tudi storila, vendar je bil Žak ranjen v glavo, Čegovnikova pa je stekla v dogovorjeno smer, vendar so jo v visokem snegu kmalu ujeli. Niso vedeli, kaj predstavlja, saj je bila čudno oblečena, slišala pa je, da sta se dva napadalca pogovarjala, da Žaku ni več pomoči, zato je počilo še enkrat; torej sta ga ustrelila. Napadalci so začeli vpiti, naj vsi pridejo iz hiše ali pa jo bodo zažgali. Tako so poleg partizana Ivana iz nje prišli tudi domači Marija, Pavla in Rudolf Zorman, medtem ko je bil Luka na delu in se je vrnil šele ponoči. Razvrstili so jih v kolono in jih peljali od hiše, približno po desetih minutah so se spomnili tudi na živino v hlevu in naročili sosedu naj jo nakrmi. Vse zajete so odpeljali na orožniško postajo Mežica , od tam pa naslednji dan v dravograjske zapore. Marijo Zorman so 10. januarja ubili in njeno truplo vrgli v Dravo, Pavlo so po nekaj dneh poslali v taborišče v Salzburg, Rudolfa v Dachau, partizanko Jerico Čegovnik - Miro pa v taborišče Nürnberg. Usoda partizana Ivana ni znana. Da je bil Franc Žak - Branko mrtev, je menda posebej obžaloval vodja krajevne skupine nacistične stranke (Ortsgruppenfirer) na Prevaljah Ernst Glantschnig, ki naj bi nanj razpisal nagrado in si je obetal, da bodo iz živega kaj izvlekli. |
Podkraj 32, Mežica |
— |
— |
— |
ni določen |
— |
bb |
27.12.2023. 00:00 |
— |
Mežica |
— |
|
Slovenska bolniška baza, Topusko |
Z novoletnim transporotom ranjencev je v Topusko prišla tudi dr. Zvezda, ki je nato vodila novo ustanovljeno slovensko bolniško bazo. Služila je partizanskim transportom ranjencev v Dalmacijo. |
— |
— |
— |
— |
ni določen |
— |
D.Divjak 12.11.2023, nedokončano |
12.11.2023. 00:00 |
— |
Hrvaška,Topusko |
— |
|
Udin boršt, Taborišče Kokrške čete nad Letenicami |
Mesto taborišča Kokrške čete v marcu in aprilu 1942. EŠD 5153 Viri: Register kulturne dediščine (RKD) Republike Slovenije: Opis lokacije in dogodkov povezanih z njo. Ni omembe obeležja. Odlok o razglasitvi Spominskega parka Udin boršt za zgodovinski spomenik (Uradni vestnik Gorenjske 20/85): Opis lokacije Opomba: Junija 2020 sem ob pogovoru z domačinom, ki je delal v gozdu v bližini lokacije opisane v RKD, izvedel, da v tem predelu ni nobenega obeležja. Isto informacijo sem dobil v Letencah. |
V Udin borštu, zahodno od vasi Letenice in južno pod Kamnjekom. |
— |
— |
— |
ni določen |
— |
M. Kermavnar, 19/05/2020 |
18.3.2023. 00:00 |
— |
Kranj |
— |
|
Prezidanski Berinšček - SVPB |
Slovenska partizanska bolnišnica je delovala od začetka do konca septembra
1942 na severozahodni strani Prezidanskega Berinščka.Postavili so tri šotore in
nadstrešek za kuhinjo. Taborišče bolnišnice je bilo na višini okrog 1080 m na
ploščadi, ki je bila z gostim drevjem.Tu je našlo zavetje 5 ranjencev, 3 bolniki
in osebja z dr. Aleksandrom Gala-Petrom.Pri kuhanju hrane so zelo pazili, da se
dim ne bi videl in so zato kurili drva brez lubja. S hrano jih je oskrboval
Loški odred. Po vodo so hodili v bližnje studence na Županovem lazu ali k Belim
vodam.Konec septembra 1942 so bili obveščeni, da Italijani in belogardisti vedo,
kje je bolnišnica na Prezidanskem Berinščku. Zato so na hitro vse pospravili,
organizirali prenos ranjencev in bolnikov ter se premaknili v smeri Belih vod v
bližino Škodovnika na koncu Šimenovih dolin. Prenos iz PS |
Od Županovega Laza gremo po poti v Leskovo dolino do križišča, tu zavijemo levo do meje – do tu je 1,4 km. Nadaljujemo še 1 km po isti poti do k. 908. Pri k. 908 zavijemo levo pod kotom 90 stopinj, gremo po strmem pobočju skozi gozd približno 450 m, da pridemo do slabe gozdne poti.
Tu zavijemo v levo in gremo naprej po tej poti do k. 1170. Od tu do bolnišnice rezidanski Berinšček je 1 km hoda.
a/Azimut od spomenika b/ Koordinate:
Županov laz do bolnice
Prezidanski Berinšček
Az = 140 ° X = 52 100
D = 2200 m Y = 64 520 |
— |
— |
— |
ni določen |
— |
D.Divjak 9.7.2022 |
12.4.2023. 00:00 |
— |
Čabar, Hrvaška |
— |
|
V Šimenovih dolinah - bolnica |
Bolnišnica je delovala od konca septembra do oktobra 1942. Iz Prezidanskega
Berinščka se je bolnišnica morala na hitro umakniti v smeri Belih vod pod
Škodovnikom. Pot ni bila lahka, ker so morali nositi del nepokretnih ranjencev.
Šotore so postavili na dnu vrtače, ki jih je zakrivala pred pogledi. Taborišče
se je opazilo šele, ko si prišel do same vrtače.V začetku je bilo zelo težko
zaradi pomanjkanja sanitetnega materiala. Kasneje so s Primorske po zvezah redno
dobivali zdravila. Za hrano so dvakrat dnevno skrbeli domačini.Dober streljaj od
bolnišnice so civilisti kmalu postavili taborišče Slivniškega bataljona, kar je
ogrožalo konspiracijo bolnišnico. Zato so se morali umakniti in preseliti
bolnišnico v bližino Soškovih lokvic na koncu Županovega Laza. Vir ne omenja objektov ali obeležja. Lokacija ni obiskana (12.4.2023, MK) https://www.slov.si/doc/partizanske_bolnice2.pdf Prenos iz PS |
Od izhodišča pri Županovem Lazu gremo po cesti, ki vodi v Leskovo dolino do k. 812 in po levi
poti naprej do gozdarske koče Vavkovec 5 km. Od te gozdarske koče do bolnišnice je 400m.
Celotna dolžina poti od Županovega Laza do Vavkovca je okrog 5 km (glej zemljevid
M:1:25000 v Jeričevem vodiču).
a/Azimut od Škodovnika b/ Koordinate
/k.1048/ do bolnice
v Šimenovih dolinah
Az = 344 ° X = 51 380
D = 520 m Y = 61 860
|
— |
— |
— |
ni določen |
— |
D.Divjak 9.7.2022 |
12.4.2023. 00:00 |
— |
Čabar, Hrvaška |
— |
|
Trnovec pri Medvodah, Lokacija ilegalne partizanske tiskarne Trilof |
Ilegalna tiskarna Trilof je bila
postavljena ob 3. obletnici ustanovitve OF in je na tem mestu delovala do
sredine septembra 1944. V njej so med drugim natisnili tudi 1500 oštevilčenih
izvodov Prešernove zdravljice. Viden je le še tloris objekta. Tiskarna Trilof (TRI Leta OF) je začela delovati v začetku junija 1944 in sicer z novim tiskarskim strojem, ki ga je načrtoval in organiziral izdelavo Edo Bregar-Don s pomočjo svojih sodelavcev. Prostor za tiskarno so izbrali v Ločniški dolini v Belem potoku pri Medvodah v grapi, ki vodi h Kozjaku pod Ažmanovim posestvom. Bunker je bil v celoti vkopan v zemljo, velikosti 4 x 4 m. V juliju je bilo v tiskarni zaposleno že 8 oseb. Ker je bila v bližini tudi tiskarna Donas, prostori Trilofa pa tudi neprimerni, je vodstvo OF za Gorenjsko odločilo, da se tiskarno Trilof preseli v Davčo.V Trilofu so tiskarski stroj razstavili in poslali tja transportno ekipo, ki je imela nalogo, da lažje dele stroja in črkovni material prenese v Davčo. Transportna četa je bila pri prehodu Poljanske doline 24. septembra napadena. Padlo je 7 tovarišev iz čete in tiskarski strojnik Jože Pogačnik-Polde. Izgubili so tudi nekaj delov stroja in črkovni material. Hitro so organizirali izdelavo novih nadomestnih delov, črkovni material pa so dobili iz Primorske. Tiskarna je začela z delom zopet okrog. 20. oktobra. Vir: S. Kobal in B Osolnik: Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944-1945 . Prenos iz PS |
Lokacija ilegalne partizanske tiskarne je na težko dostopnem terenu nad manjšimi slapovi Belega potoka, Če gremo iz parkirišča KS Trnovca ob igrišču, gremo navzgor mimo kmetije Ažman do konca asfalta pri vikendih. Dalje po gozdni cesti 15 min navzgor, prečimo potok in pridemo drugega kamnitega jezu za umirjanje vode potoka. Nahajamo se na platoju polnem grušča, ki ga je nanesel potok. Toku sledimo 50 m dokler ta ne izgine levo v grapo, preko katere potok pada v treh manjših slapovih. Lokacija tiskarne je 20 m desno nad strugo. Poti ni, teren je zelo strm, na lokaciji je le manjša sled zemeljskih izravnav. Pri iskanju mi je z opisom pomagal gospodar pri Ažmanu. Opis iz knjige Tisk in tiskarji na Medvoškem v letih 1944-1945, da se je tiskarna nahajala v neposredni bližini kmetije Ažman je varljiv, saj je treba navzgor ob potoku še vsaj 1,5 km. |
— |
— |
— |
ni določen |
— |
M. Kermavnar
Obiskal Dušan Škodič, 17.6.2021 |
15.3.2023. 00:00 |
— |
Medvode |
— |
|
Udin boršt, Kraj počivališča in spopada 2. bataljona Kokrškega odreda |
V Mali rostoki je bil kraj počivališča
in prvi spopad borcev 2. bataljona Kokrškega odreda 13.9.1942. Viri: Register kulturne dediščine (RKD) Republike Slovenije: Opis lokacije in dogodkov povezanih z njo. Ni omembe obeležja. Odlok o razglasitvi Spominskega parka Udin boršt za zgodovinski spomenik (Uradni vestnik Gorenjske 20/85): Opis lokacije Opomba: Junija 2020 ob obisku lokacije, opisane v RKD, nisem našel ničesar, kar bi spominjalo na opisane dogodke. Tudi naključni sprehajalci niso vedeli ničesar o morebitnem obeležju v bližini. Obstaja pa tudi neskladje o lokaciji med podatki v RKD in Odloku (katastrska občina Vojvodin boršt I oziroma Vojvodin boršt II) https://www.kranj.si/files/05_dokumentacija/urad_za_okolje/akti_o_zavarovanju/odlok_udinborst.pdf prenos iz PS |
Mala rostoka leži severno nad Spodnjimi Dupljami v Udin borštu. |
— |
— |
— |
ni določen |
— |
M. Kermavnar, 19/05/2020 |
7.5.2023. 00:00 |
— |
Naklo |
— |
|
Slovenska vojna partizanska bolnica, hotel Bristol, Zadar |
Slovenska partizanska bolnica, ki se je 10. februarja 1945 preselila iz Novigrada. Vir: dr. Metod Mikuž, Oris partizanske sanitete na Slovenskem, Borec 1967 |
Nekdanji hotel Bristol, ulica Mihovila Pavlinovića 9, Zadar |
— |
— |
— |
ni določen |
— |
D.Divjak 11.11.2023 |
11.11.2023. 00:00 |
— |
Hrvaška, Zadar |
— |
|
Miran Hladnik |
Do nedavnega neodkriti spomenik borcu, ki je prepoznan kot pomemben za slovenski kolektivni spomin. |
Filozofska fakulteta |
— |
— |
— |
ni določen |
— |
Zveza združenj borcev za vrednote študentk in študentov slovenistike |
8.11.2023. 00:00 |
— |
Ljubljana |
— |
|
Domačija Baštej |
Marjan
Linasi, Mežiška dolina in območje Dravograda V VIHARNIH LETIH 1941-45, s.191:
Na Lokovici je bila posebej aktivna Baštejeva družina. Tri sestre, stare od 9 do 12 let (Ivanka, Rezika, Katka), so bile pripadnice mladinske organizacije, vsa družina je bila povezana z Domnovo četo (K37) in kurirsko postajo K-17, ki jo je vodil Ožbalt Fajmut. Pomagali so s hrano in sanitetnim materialom, posebej pa z zbiranjem obveščevalnih podatkov, pri čemer so bili povezani s Karlom Štrikerjem in Štefanom Kraljem, na avstrijski strani pa z družinama Apovnik in Skok na Senčnemn kraju. Trije sinovi so bili v partizanih, eden (Mirko) je padel, očeta Franca pa so ob koncu vojne ubili ustaši. |
Lokovica 17, Prevalje |
— |
— |
— |
ni določen |
— |
bb |
9.1.2024. 00:00 |
— |
Prevalje |
— |
|
Bolnica, Novigrad pri Zadru |
Vir: dr.Metod Mikuž, Oris partizanske sanitete na Slovenskem, Borec 1967 |
— |
— |
— |
— |
ni določen |
— |
D.Divjak 8.11.2023 |
8.11.2023. 00:00 |
— |
Hrvaška, Zadar |
— |
|
Pod Snežnikom - Civilno taborišče |
Delovalo je od začetka novembra dp 19. decembra 1942, ko je bilo napadeno in
uničeno. Sam Slivniški bataljon je deloval od 2. septembra 1942 do 14. maja
1943. Taborišče se je nahajalo v Šimenovih dolinah severno od kote 1093. V
taborišču je bila elika baraka, približno 8 x 14 m, okrog nje 9 več manjših
kolib, baraka za kuhinjo in shrambo. V taborišču je bilo več kot 90 ljudi: 37
otrok do 14 let, 7 starejših od 50 let, 10 mater z otroki, 2 ženski z dojenčki,
20 partizanov za stražo, 23 sposobnih za delo, nepoznano število
rekonvalescentov iz bolnic in brigad. Vir ne omenja objektov ali obeležja. Lokacija ni obiskana (12.4.2023, MK) https://www.slov.si/doc/partizanske_bolnice2.pdf Prenos iz PS |
Več lokacij pod Snežnikom na Hrvaški strani
Mojca Luštrek dvomi, da bi bilo na tej lokaciji kakšno obeležje. Jeričev vodič je tudi vprašljiv kar zadeva popis lokacij bolnišnic. |
— |
— |
— |
ni določen |
— |
D.Divjak 9.7.2022 |
12.4.2023. 00:00 |
— |
Čabar, Hrvaška |
— |
|
Požig petih drogov daljnovoda Velenje - Žerjav |
Osemindvajsetega marca 1944 je patrulja 2. čete (Vzhodnokoroškega odreda, op. bb) blizu domačije Ivana Šumaha, po domače pri Kočanu, spodžagala pet drogov daljnovoda Velenje - Žerjav. Vodja patrulje je gospodarju grozil z ustrelitvijo, ker je bil blokfirer KVB (Käranter Volksbund) in ker je nekoč streljal na partizane. |
Onkraj Meže, Mežica |
— |
— |
— |
ni določen |
— |
bb |
9.8.2024. 00:00 |
— |
Mežica |
— |
|
Tanča Gora, grob borca 4. kordunaške udarne brigade |
Datum odkritja: 22. 7. 1954 Pokončen zamahovljen kamen brez napisa. Da gre za nagrobnik, povesta soseda
domačinka in sveča na njem. |
V gozdu, 40--50 m severno od cerkve sv. Ane, ki stoji nad cesto proti Staremu Trgu, zahodno od vasi Tanča Gora. Od cerkve do kamna je slabo vidna steza.
Koordinate: 45.5353473,15.1477188 |
— |
— |
— |
ni določen |
— |
M. Kermavnar 6. 2. 2024
Dodal slike in opis. M. Hladnik 28. 4. 2024. |
30.4.2024. 00:00 |
— |
Črnomelj |
— |
|
Grobišče Žalna |
Na pokopališče v Žalno, ki je ob cerkvi, so prvotno pokopavali pokojnike iz
Žalne in Plešivice. Vas Luče je imela svoje pokopališče ob cerkvi v Lučah. Ker
pa so divje živali razrivale grobove in kakšnega pokojnika tudi spravile na
površje, so pokopališče v Lučah opustili. Za pokope Lučanov je bila potem
določena južna stran ob žalski cerkvi. Takrat so v cerkvi tudi trajno zaprli
»luška vrata«, vrata na južni strani cerkve, ki so z notranje strani cerkve še
vidna, in vhodni prostor z južne strani namenili za pokopališče. Že pred koncem
II. svetovne vojne je začelo zmanjkovati prostora za nove grobove na pokopališču
v Žalni. Ni raziskano, ali je bila uradno določena nova lokacija za pokopališče
ali pa je bila poiskana spontano. Pokopavati so namreč začeli na zemlji
veleposestnika in veletrgovca z lesom Josipa Javornika – Štajerca, na Devcih,
severno od poti iz Velike do Male Žalne, in sicer na parceli 2068 k. o. Žalna,
ki je bila pozneje nacionalizirana. Kasneje je to zemljo kot nadomestno
zemljišče dobil Anton Javornik, Plešetov iz Žalne. Grobovi niso bili tik ob
poti, ampak kakih 10 do 15 metrov severno od poti. Zemljišče ni bilo ograjeno in
na njem ni bilo nikakršnega znamenja, npr. križa. Po vsej verjetnosti so bili
prvi pokopi na novem pokopališču opravljeni ob koncu 1943. Možno je, da sta bila
prva na tem pokopališču pokopana partizana, ki so ju Nemci 2. novembra 1944 od
nekod pripeljali v Malo Žalno in ju med Strahovo in Berjakovo hišo ustrelili,
verjetno v hrbet, ker sta na tleh ležala z obrazom proti zemlji. Eden od teh je
bil Franc Duša, Zaplatov iz Luč, rojen 1910, ki je živel v Šentvidu pri Stični.
Drugi je bil Štefan Zgonc, kmet iz Sekirišča-Rob, rojen 1899. Pokopana sta bila
4. novembra 1943 v Žalni, je zapisano v mrliški knjigi, ni pa izrecno napisano,
da sta bila pokopana na novem pokopališču. Svojci so potem prvega prekopali v
Šentvid pri Stični, drugega pa na Rob. V mrliški knjigi je zapisano, da je bil v
Žalni na novem pokopališču 15. 11. 1943 pokopan partizan Anton Mihevc, absolvent
učiteljščnik iz Ljubljane. Iz mrliške knjige izhaja, da je padel ob nemški
ofenzivi pod Plešivico blizu nove Turkove hiše. V mesecu decembru 1943 je bilo
tukaj pokopanih pet partizanov in leta 1944 še pet partizanov. Leta1946 so sem
prekopali še sedem partizanov, ki so padli v nemški ofenzivi na Ilovo Goro, v
Bukovju 1. novembra 1943. Na tem novem pokopališču so bili pokopani še nekateri
drugi, npr. Tičarjev Janez in Mklejeva Meta, bila sta osebenkarja in sta živela
v skupaj. Možno je, da je bil tukaj pokopan tudi Froncov Frence – Franc Pajk iz
Šole, mogoče tudi Primžkova Neža (beračica) iz Zagradca in morda tudi Planinškov
Janez, ki je služil pri Štajercu, ko je onemogel in je moral stran, pa je živel
pri Podržaju na podu in štali. Te so pokopali na novo pokopališče, ker niso
imeli grobov svojcev na starem pokopališču, ki je bilo povsem zasedeno. Po
vojni, leta 1945 in 1946, so nekaj partizanov, ki so bili ob pokopu
identificirani, svojci prekopali. Enega od prvih prekopov partizanov se spominja
Mara Koščak, rojena Žitnik, r. 1933, ki je bila pri tem navzoča kot pionirka.
Pionirje – učence osnovne šole Žalna je organizirala Pepca Mencin, da so tam
recitirali in zapeli. Spominja se svojcev, tudi partizanove matere, ki je
govorila gorenjsko narečje. Kasnejše prekope so v glavnem opravili brez
slovesnosti. To pokopališče so potem opustili. Posmrtni ostanki domačih brezdomcev in nekaterih neznanih partizanov so še vedno na opuščenem pokopališču, torej tudi še leta 2017. Mlajši Žalci se tega pokopališča seveda ne spominjajo več. Na opuščenem pokopališču je sedaj njiva. II. svetovna vojna v mrliški knjigi župnije Žalna, 468–472. J. Koščak: Padli in žrtve vojnega nasilja na partizanski strani: Zapisi o Žalni. (na str. 468 gl. zapis Jožeta Mikliča o partizanskih kurirjih, ki so jih postrelili domobranci na robu vasi Zagradec) S krepko so na seznamu označeni mrtvi, ki naj bi bili še danes pokopani na Devcih: 15. Čuček Franc, živinozdravnik, Ptuj, umrl 30. novembra 1943, star 28 let, 17.5.1915. V Zagradcu ustreljen po domobrancih ob 17h. Pokopan 12.12. 1943, Žalna novo pokopališče. 16. Peternelj Ivan, kmetski sin, Ljubljana, Gosposvetska 141, doma iz Poljan nad Škofjo Loko, umrl 30. november 1943. V Zagradcu ustreljen po domobrancih. Pokopan 12.12 1943, Žalna novo pokopališče. Prepeljan 1947. 17. Vute Radko (Rudolf Vinter), šofer, Radohova 8, župnija Št. Lenart, Slovenske gorice, umrl 30. november 1943, rojen 27.11.1921, V Zagradcu ustreljen po domobrancih. Pokopan12.12.1943, Žalna, novo pokopališče. Zgoraj navedeni kurirji so navedeni tudi v Pomnikih NOB v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje na str. 62 in 63. 18. Neznan partizan, star okrog 35 let, Hrovat (?), umrl 1. novembra 1943 ob 7h. Ob nemški ofenzivi v Lučah ustreljen in tam začasno pokopan. 15.12. 1943 pokopan v Žalni, novo pokopališče. 19. Neznan partizan, mlajši), umrl 1. novembra 1943 ob 7h. Ob nemški ofenzivi v Lučah ustreljen in tam začasno pokopan. 12.12. 1943 pokopan v Žalni, novo pokopališče. 21. Neznan partizan, star okrog 20 let. Umrl 1.11.1943. Ob nemški ofenzivi padel v gozdu nadLučami pri Križu. Pokopan 18.1. 1944 v Žalni na novo pokopališče. 37. Neznan partizan, umrl 22. ali 24. junija 1944. na pohodu v smeri od Plešivice na Blato padel na boštanjski njivi. Pokopan 27.6.1944, Žalna, novo pokopališče. 38. Neznan partizan, umrl 4.4.1944. Po obsodbi ustreljen na Plešivici. Pokopan 3.7.1944, Žalna, novo pokopališče. 39. Lojzek, neznan partizan, umrl 6.4.1944. Po obsodbi ustreljen na Plešivici. Pokopan 3.7.1944,Žalna, novo pokopališče. 41. Neznan mlad partizan, umrl v noči 14. na 15. september 1944. Padel na Lobčku. Pokopan17. 9.1944, Žalna, novo pokopališče. 42. Rošelj (Uršič) Franc, delavec hišar »pri Mihcu« Kitni Vrh, iz Kitnega vrha 8, župnija Zagradec, umrl 19. september 1944, rojen 1908. V Lučah od domobrancev na patroli ujet kot partizan in ustreljen na cesti, ko se začne na levo gozd od Žalne proti Lučam. Pokopan 21.9.1944,Žalna, novo pokopališče. Opomba (AK) Rošelj Franc naveden tudi v v Pomnikih NOB v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje na str. 283. Verjetno svojci ne vedo, kje je njegov grob. 55. Neznani partizan, padel 1.11.1943 v nemški ofenzivi v Bukovju pri Lučah in od tam prepeljan8.12.1946 v Žalno na novo pokopališče. 56. Neznani partizan, padel 1.11.1943 v nemški ofenzivi v Bukovju pri Lučah in od tam prepeljan8.12.1946 v Žalno na novo pokopališče. 57. Neznani partizan, padel 1.11.1943 v nemški ofenzivi v Bukovju pri Lučah in od tam prepeljan8.12.1946 v Žalno na novo pokopališče. 58. Neznani partizan, padel 1.11.1943 v nemški ofenzivi v Bukovju pri Lučah in od tam prepeljan8.12.1946 v Žalno na novo pokopališče. 59. Neznani partizan, padel 1.11.1943 v nemški ofenzivi v Bukovju pri Lučah in od tam prepeljan 8.12.1946 v Žalno na novo pokopališče. 60. Neznana partizanka, padla 1.11.1943 v nemški ofenzivi v Bukovju pri Lučah in od tamprepeljana 8.12.1946 v Žalno na novo pokopališče. 61. Neznana partizanka, padla 1.11.1943 v nemški ofenzivi v Bukovju pri Lučah in od tamprepeljana 8.12.1946 v Žalno na novo pokopališče. Avtor J. Koščak navaja: 5 neznanih partizanov in 2 partizanki so bili prekopani iz dveh grobov. Na seznamu so torej: 3 trije poznani partizani, 12 nepoznanih partizanov, 2 nepoznani partizanki, skupaj 17 borcev, ki so po sedaj znanih virih pokopanih na novem pokopališču na Devcih v Žalni. To zbrano gradivo posvečam padlim nepoznanim borcem in borkam, za katere ne vemo ne imena, ne priimka, pa so našli svoj zadnji počitek na žalskem polju. Prav bi bilo, da se jih prekoplje na primeren prostor (mogoče ob spomeniku NOB v Žalni) in se jim postavi primerno obeležje.
Na državnem seznamu vojnih grobišč tega grobišča ni. -- mh Sistory:
|
Na polju med Žalno in Malo Žalno. |
— |
— |
— |
ni določen |
— |
M. Hladnik po podatkih in sliki Franca Štibernika 12. 3. 2025- |
12.3.2025. 00:00 |
— |
Grosuplje |
— |
|
Ivan Novinšek |
V Pritržnikovem gozdu nasproti hišne številke Graška Gora 27 je bil leta 1944 ustreljen in pokopan borec Šercerjeve brigade Ivan Novinšek iz Škalskih Cirkovc. Prav tedaj je brigadna patrulja pripeljala v štab Andreja (pravilno Ivana) Novinška, ki je dezertiral in se dva meseca skrival pred partizani. Izročili so ga štabu brigade, ki ga je obsodil na smrt. To naj bi bil resen opomin, da se ni več mogoče izogibati partizanski mobilizaciji in samovoljno zapuščati partizanskih vrst. Obsodbo so prebrali pred zborom vse brigade na cesti pred Jesenjakovo domačijo. Kazen je bila izvršena. To je bilo 16. avgusta 1944. Vir: Jože Marolt, Šercerjeva brigada na Štajerskem, str. 127. Pred sodbo so nas domače zaprli v klet. Nenadoma so se odprla vrata. Vstopil je partizan z vojaškimi čini in poprosil za kramp in lopato, rekoč: Orodja nazaj ne bom prinesel...Vir: Pripoved starega Jesenjaka malo pred smrtjo, leta 2022. |
Pritržnikov gozd, nasproti hišne številke Graška Gora 27.
GPS S 46.42718, V 15.11949
|
— |
— |
— |
ni določen |
— |
S. Gradišnik, 22. 10. 2024
M.Kermavnar, 2. 5. 2025, dodal fotografije 4 in 5 M. Luštrek dopolnil lokacijo in izdelal kolaž na sliki 3 iz obstoječih fotografij. |
2.5.2025. 00:00 |
— |
Slovenj Gradec |
— |