Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve ali odkritja Status Opombe Zadnja sprememba Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
5473
Grobišče talcev, Spodnje Radvanje

Spominski obelisk iz temnega kamna spominja na več sto talcev, ki so bili ustreljeni aprila 1945, tik pred koncem vojne. Spomenik, odkrit leta 1955, je zasnoval arhitekt Jaroslav Černigoj.

  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 229.
  • Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag.
  • EŠD 6415

"Aprila 1945 so Nemci pobili v Mariboru veliko več žrtev, kot pa so objavili z zadnjim razglasom o streljanju talcev. Ko so praznili mariborske zapore, so številne politične jetnike odpeljali v Spodnje Radvanje pod Pohorje. Tam so jih razdelili na skupine in jih na na hitro postrelili na tamkajšnjem strelišču. Žrtve so postavili na rob bombnih lijakov, tako da so same padale v grob. Po osvoboditvi so junija 1945 ob prekopavanju bombnih lijakov našli 104 trupla vendar je bilo več ustreljenih, a tedaj iz higienskih razlogov niso mogli preiskati vseh bombnih lijakov. V Spodnjem Radvanju so Nemci pobili okoli 200 ljudi. Večina ustreljenih žrtev počiva tam, kjer so jih gestapovci ustrelili, nekaj pa so jih pokopali v skupni grob na radvanjskem pokopališču.

Tem žrtvam fašističnega nasilja stoji levo od starega strelišča ob grobišču spomenik. Spomenik je postavljen tudi na radvanjskem pokopališču."

  • Vodnik po partizanskih poteh, str. 524

Seznama ustreljenih ni niti niso bili vsi ekshumirani in uradno pokopani.

Spomenik stoji na samotni lokaciji pod Pohorjem južno od Maribora, na koncu Ledine 3. aprila.

NAD DVESTO TALCEV TU LEŽI POBITIH

TIK PRED POBEGOM V BESU ONEMOGLEM

ZLOČINSKO JIH POBIL JE OKOPATOR -

MRTVI NAM KLIČEJO NE POZABITE!

ŽRTVAM 

PADLIM 

SPOMLADI

1945

Obstoječi spomeniki
Ivan Smiljanić Dopolnil ( opis obnove spomenika ) -Gorazd Stopinšek
26.4.2020. 00:00
Slike in vir Bor1974, 27.VI.2021 Avgusta 2022 je Spomenik v organizaciji MO MAribor odpeljan h kamnoseku, kjer so ga očistili in obnovili napis s simbolom. Po izvedenih gradbenih delih je bil očiščen spomenik ponovno postavljen na isto mesto.
obelisk, grobišče
Maribor
4819
Padlim borcem 1941-1945, Nanos

V ograjenem pravokotnem prostoru stoji kamnita piramida z vzidano marmorno napisno ploščo. Postavljen je bil 4.7.1959, obnovljen 1980 (nov napis).

  • EŠD 12209
  • JSNP 108 (literatura)
  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 259.
Spomenik se nahaja ob lokalni cesti Razdrto-Nanos-Col, nad turistično kmetijo Abram, Nanos 006.

 

[zvezda]

V SPOMIN BORCEM NOV
PADLIM V BORBAH NA NANOSU
1941- 1945
                  ZB NOV VIPAVA


na pridodani plošči:                              

ZB NOV
TRATA
PRI ŠKOFJI LOKI.

Albert Sušnik
4. 7. 1959
Obstoječi spomeniki
Bor1974, 18.XII.2019
14.4.2023. 00:00
30.12.2025. 07:46
Mojca Luštrek me je 18.II.2023 vljudno opozorila, da pa ima ona drugačne oziroma bogatejše fotografije z Abrama in mi jih velikodušno posredovala, za kar se ji iskreno zahvaljujem in jih z njenim dovoljenjem objavljam! Bor1974, 14.IIII.2023
Spomenik
Vipava
K. o. 2406 Nanos, parc. št. 168/2208
5457
Zaporniška celica Josipa Broza Tita, Maribor

Mariborska moška kaznilnica je bila v obdobju Kraljevine Jugoslavije namenjena tudi za zapiranje političnih jetnikov, zato je bilo tukaj zaprtih tudi precej komunistov, kot so Rodoljub Čolaković, Boris Kidrič, Slavko Šlander, Miloš Zidanšek in drugi. Med 1931 in 1933 je bil tu zaprt tudi Josip Broz Tito. Njegova celica je bila 25. maja 1952 obeležena s spominsko ploščo, prostor pa preurejen v muzej (kot avtor se omenja gradbeni tehnik Jože Požauko in letnica 1983). Po osamosvojitvi je prostor nekdanje kaznilnice začel propadati, tako da je danes ruiniran, vstop pa ni več mogoč. 

"Odkritje spominske plošče v celici 32", Slovenski poročevalec, 26. 5. 1952, str. 2 (povezava).

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 215-216.

Jakopič, Albert. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 523.

Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag.

Mariborart: Kaznilnica.

Kaznilnica se nahaja na Pobreški ulici 20, toda dostop vanjo zaradi ruiniranosti stavbe ni mogoč.

Obsojen na petletno robijo zaradi svojega revolucionarnega delovanja, je bil tovariš Tito v tej celici zaprt od 7. V. 1931 do 4. II. 1933.

Uničeni spomeniki
Ivan Smiljanić
26.4.2020. 00:00
Spominska plošča
Maribor
5035
Kicar, rojstna hiša Jožeta Lacka

Tu se je 1894 rodil narodni heroj Jože Lacko. Leta 1941 je bil aktivist in vodja vstaje na ptujskem območju, bil izdan in 18. 8. 1942 po mučenju v ptujskih zaporih umrl. Na pročelju hiše je bila 1957 odkrita spominska plošča.

  • EŠD 6660
  • Jože Lacko. Wikipedija.
  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 224-225.

Tu so na partijski konferenci aprila 1942 razpravljali o ustanovitvi partizanske enote. Spominsko ploščo je 29. novembra 1957 postavil krajevni odbor zveze borcev Rogoznica, izdelal jo je kamnosek Gaiser iz Ptuja. Dimenzije plošče: 57 x 77 cm.

  • Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Stanje maja 2024: okolica hiše je vzdrževana, hiša pa propada (vdrta in podprta streha). 

Kicar 112

[zvezda, v njej srp/kladivo]

   V TEJ HIŠI SE JE RODIL 

         NARODNI HEROJ

JOŽE LACKO 

                                    KRAJEVNI ODBOR ZB

    29. 11. 1957                               ROGOZNICA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik neobiskano, Dopolnil D.Divjak, 24.april 2020
14.5.2024. 00:00
Dodal slike M. Hladnik 14. 5. 2024
Spominska plošča
Ptuj
K.o.: 3987-KICAR, št.parc.: *119
2646
Javorski preval

V bližini Javorniškega sedla so borci Kokrškega odreda padli v zasedo in bili ustreljeni. Spomenik so postavili svojci padlih 1951. leta.

Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 50.

Franc Šinkovec (1909-1944), Trnovčev iz Spodnjih Fužin, kurir puškarske delavnice "B" Kokrškega odreda, Franc Ribnikar (1918-1944), borec 2. bataljona Kokrškega odreda, doma s Praprotne police, in Milan Kremsar, kurir tehnike JOŠT, doma iz Spodnje Kokre so padli na kurirski javki G-34, ki so jo odkrili domobranci iz Tupalč in tam postavili zasedo.

Med ljudmi s priimki padlih, ki živijo v Kokri in Praprotni Polici, ni nikogar, ki bi kaj vedel o tem spomeniku ali ga obiskoval.

Spomenik je v precej ubornem stanju, plošča je odstopila od kamnite podlage, vidna so samo še imena padlih, ne pa datumi njihovih rojstev.

Kremsar je bil lovski čuvaj, Šinkovec je bil žagar, Ribnikar (po domače Kvedrov, ki je živel v Sidražu) pa kovač. 

Lokacijo sta prijazno posredovala Mladen Hladnik in lokalni logar Andrej. Spomenik se nahaja na višini 1480 m, 100 m pred razpotjem markiranih poti na Javorškem prevalu, v bregu tik ob poti v smeri proti planini Javornik, do koder je 15 minut hoje po ravnem kolovozu. Na Javorškem prevalu 100 m stran je razpelo.

Tu so padli
Šinkovec Franc
*17. 5. 1909 + 28. 12. 1944 Kokra

Kremsar Milan
*24. 10. 1921 + 28. 12. 1944 Kokra

Ribnikar Franc
*2. 4. 1918 + 28. 12. 1944 Prap. Polica

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 27. 12. 2017 in 24. 7. 2018
23.9.2022. 00:00
Nad besedilom je bila prvotno zvezda, čez katero so očitno že pred 1981 pri obnavljanju napisa napravili križ. Dopolnil iz Sistory in po fotografiji Slavka Prezlja M. Hladnik 23. 9. 2022.
kamnita plošča s križem
Tržič
2421
PUCONCI-Spominska plošča Štefanu Kuharju-Bojanu

.Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str.243.

Arhiv Osnovne šole Puconci, 5 km iz Murske Sobote, Puconci 178

zvezda

Tukaj je obiskoval šolo rojak

KUHAR ŠTEFAN - BOJAN

13. 11. 1921 - 15. 11. 1941

sekretar PK KPS za Ljutomer - Radgona,

ki je svoje življenje žrtvova za

svobodo - zmago soc. revolucije.

                                            Obč. odbor ZB NOV

    17.10.1958                            Murska Sobota

Obstoječi spomeniki
D.Divjak, 16. maj 2020
16.5.2020. 00:00
Spominska plošča
Puconci
K.o.: 77-PUCONCI, št.parc.: 178
3095
Spomenik in grobnica NOB

Avtor: Arhitekt Vinko Glanz in kipar Boris Kalin
Opis: Spomenik je realistična upodobitev ranjenega partizana z bolničarko. Za spomenikom je grobnica narodnega heroja R. Delpina. 
Odkrit je bil leta 1954 in stoji ob Cesti IX. korpusa v jedru naselja.

Rastislav Delpin (partizansko ime Zmago), slovenski partizan, častnik in narodni heroj, * 2. september 1920, Podgora, Italija (Piedimonte del Calvario) † 26. december 1956, Šempeter pri Gorici 

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 260.

EŠD 4873

Geslo: herojgrob1234

Ob glavni cesti IX. Korpusa v Solkanu, nasproti h. št. 6 in 8. Pred spomenikom je približno deset parkirnih mest.

        … KER NI VAS VEČ
ZATO STE VSEPOVSOD
         SAJ SMRT VAS JE
ŽIVLJENJU DAROVALA

Obstoječi spomeniki
Lanko Marušič, 2018
25.7.2024. 00:00
9.12.2025. 18:04
Dodal posnetke M. Hladnik 23. 10. 2022. M. Kermavnar, 25.7.2024, dodal fotografijo 3/4.
Spomenik
Nova Gorica
K. o. 2303 Solkan, parc. št. 948/4
4405
Partizanska tehnika Krn

Železna plošča  tehniki KRN C-32 je v obliki zvezde. V hiški iz lesa in slame so opis nastanka in delovanja tiskarne, nekaj tiskarskega orodja, primerki partizanskega tiska (Matajur, Partizanski dnevnik) in zvezek za vpisovanje obiskovalcev.

Iz Tolmina v Zadlaz-Žabče do HE Zadlaščica, naprej do grape Kašana pod zaselkom Skalnik, kjer nas smerokaz usmeri do objekta v grapi. Do vhoda pod steno nad Zadlaščico se pride skozi tesen prehod med skalami. 46.222896N 13.779146E

"KRN" PARTIZANSKA TEHNIKA XI. 1943

Obstoječi spomeniki
Vojko Hobič, 25.8.2019 in Rok Uršič
28.12.2021. 00:00
Dodala fotografije iz julija 2021 in dopolnila opis M. & J. Luštrek. -- M. Hladnik 28. 12. 2021 Prestavil spomenik dober kilometer višje ob Zadlaščici in dodal koordinate po informaciji Matije Matvoza. In dodal njegovo sliko plošče pod kočo. -- M. Hladnik 30. 1. 2022
Stavba in plošča
Tolmin
5176
Šmarje pri Ajdovščini, Spomenik NOB

Spomenik v obliki tristrane piramide je zidan iz kamnitih blokov. Osnovna stranica: 3 m, višina: 3,1 m. Na prednji strani ima vzidano marmorno ploščo (85 x 150 cm)z vklesanimi imeni padlih. 

Odkrit je bil 12. 9. 1954.

  • EŠD 24079
  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 263.
  • JSNP 110

24.2.2022 je napis povsem zbledel

Spomenik stoji v južnem delu gručaste vasi, v bližini osnovne šole v križišču za Štanjel, Potok in Zavino. Hiša v bližini: Šmarje 48, 5295 Branik


                PADLIM ZA SVOBODO

         BORCI
SARDON MIRO                     1928 – 1944
KRAVOZ ZVONKO                1925 – 1944
BENKO EMIL                         1913 – 1944
MAKOVEC ALBIN                  1928 – 1944
ABRAM MILAN                      1926 – 1944
JEJČIČ FRANC                     1920 – 1944
FURLAN STONA                   1923 – 1944
BANDELJ FRANC                 1913 – 1944
ŠTRANCAR ŠTEFAN            1915 – 1944
VRTOVEC MIRO                   1921 – 1945
KLEMŠE RAFAEL                 1911 – 1945
COPETTI JOŽEF                   1927 – 1945
FORLAN MILAN                    1927 – 1945
ŠKRBEC MILAN                    1920 – 1945
ANDLOVEC EVSTAHIJ         1908 – 1943
FURLAN RADO                     1921 – 1943
KANTE MIMI                          1922 – 1944
VRTOVEC DRAGICA            1919 – 1945
VRTOVEC MIMI                     1921 – 1945
         UMRLI V INTERNACIJI
ŠKRBEC FRANC                   1893 – 1944
MIHELJ ALOJZ                      1893 – 1944
BANDELJ FELIKS                 1915 – 1945
JEJČIČ PAVLA                      1910 – 1945
JEJČIČ ALOJZ                      1904 – 1943

12. 9. 1954
Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
24.2.2022. 00:00
29.12.2025. 20:18
Spomenik
Ajdovščina
K. o. 2396 Šmarje, parc. št. 29
5326
Darko Marušič - Blaž, Lokovec

Nad cesto stoji kamnita piramida, obdana s kamnito obrobo. V prirezano konico piramide je zasajena kovinska palica s kovinsko peterokrako na vrhu. V prednjo stran piramide je vzidana bronasta spominska plošča, posvečena narodnemu heroju Darku Marušiču - Blažu. Ploščo obdaja okvir v barvah trobojnice. Postavljena je bila 22. 7. 1952.

Na hribčku nad cesto v Spodnjem Lokovcu, v bližini domačije Podhribar, št. 33.

[zvezda, obdana z zelenim vencem] 
      V TEM KRAJU JE DNE
      17.XI.1943. V SVOJI RANI
      MLADOSTI PADEL OD
  FAŠISTIČNE KROGLE NAR.HEROJ
      DARKO MARUSIČ-BLAŽ

dne 22.7.1952       Množ.Org.  ––  Sred. Lokovec

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 14. 4. 2020
26.5.2024. 00:00
M.Kermavnar, 26. 5. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil napis na plošči, dodal fotografije 3/1 do 3/3, zvezdico prestavil na mesto spomenika in dodal katastrske podatke.
Nova Gorica
K. o. 2296 Lokovec, parc. št. 637
5982
LJ, Dunajska 185 - spomenik ustanovnemu sestanku OF terena Ježice

Spominska plošča je iz sivega kamna, velikosti 0,40 x 0,50 m in okoli 1,00 m od tal, z vklesanim napisom. Pritrjena je na okoli meter visok zid, ostanek porušene hiše in je okoli 50 m od Dunajske ceste, med stavbama Delavske hranilnice s štev. Dunajska 185 in nižjo  starejšo stavbo Dunajska 187. Plošča je bila odkrita 5. septembra 1956.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 15.

Ljubljana, presledek med stavbama Dunajska 185 in Dunajska 187.

V TEJ HIŠI JE BIL DNE 4. MAJA 1941 USTANOVNI SESTANEK  OF TERENA JEŽICE, KATEREGA JE VODIL TOVARIŠ LESKOŠEK FRANC - LUKA, TAKRATNI SEKRETAR KPS
ZB JEŽICA

Obstoječi spomeniki
M. Štupica, T. Bizjak 22. 7. 2020
9.4.2022. 00:00
Junija 1941 so se tu sestali zastopniki KP, krščanskih socialistov in Sokola ter ustanovili rajonski odbor OF Ježica. Spominska plošča je bila odkrita 5. 9. 1956. Takrat je bil naslov lokacije Titova cesta 225. Vir: Vodnik po partizanskih poteh. -- Stane Gradišnik 23. 3. 2022 Zbrisal podvojeno lokacijo plošče na Dunajski 225. -- mhladnik 9. 4. 2022
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina
Ljubljana
k.o.1735 - Stožice, parc. št.: 747/1
7290
Tonosa
V stavbah nekdanje tovarne nogavic Tonosa je več podjetij, v tem delu Slovenska hiša Vida.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 18.
Saveljska cesta 87, Ljubljana, vzhodna fasada

                   [srp in kladivo]
  V POČASTITEV 40 OBLETNICE ZK
            V TEJ TOVARNI SO
NAPREDNI DELAVCI POD VODSTVOM
KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
   PO TEŽKI BORBI S TOVARNARJEM
           LETA 1937 USTANOVILI
       SINDIKALNO ORGANIZACIJO
           V LJUDSKI REVOLUCIJI
        SO DALI SVOJA ŽIVLJENJA
           TILE ČLANI SINDIKATA
            KOS FRANCKA SAVLJE
         KOS FRANCKA MALA VAS
                KRAGELJ PAVLA
 KUMAR DANILA NARODNI HEROJ
                MAČEK JOŽE
              MAKUC BORIS
              MOHAR OLGA
          ŠUŠTAR MARJANA
KOLEKTIV "TONOSA" APRILA 1959

Obstoječi spomeniki
Mojca in Jani Luštrek, postavil M. Hladnik
15.3.2022. 00:00
Spominska plošča
Ljubljana
1734 JEŽICA, 842/31
1920
Žrtvam NOB Studor

Spominska plošča 13 padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja iz vasi Studor med 2. svetovno vojno. Izdelali so jo v livarni Železarne Jesenice. Odkrita na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Srednja vas v Bohinju 16. decembra 1956.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 251.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 206-207.

EŠD 16966

Po poti spominov

Studor 48, na zahodni fasadi gasilskega doma, ob vhodu.

                    [ZVEZDA]
            PADLIM BORCEM
             NOV IN ŽRTVAM
      FAŠISTIČNEGA TERORJA.

STUDOR                  H.ŠT.  ROJ.  PADEL
GAŠPERIN FRANC   10     1926.  1945.
ODAR ALOJZIJ          33     1908.  1945
ODAR ANTON           40     1911.  1944
ODAR LOVRO           42     1903.  1944
PEKOVEC JANEZ     21     1910.  1945
PEKOVEC JOŽE       21     1922.  1945
RAŽEN FRANC           4     1905.  1944
RAŽEN JANEZ          32     1928.  1944
SODJA VALENTIN      8     1912.  1943
ŠKANTAR JOŽE        20     1918.  1944
TANCAR JOŽE          35     1911.  1943
                   SLAVA JIM

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 7. 4. 2017
7.2.2024. 00:00
M. Kermavnar, 7.2.2024, dopisal besedilo na spomeniku in katastrske podatke.
Spominska plošča
Bohinj
K. o. 2198 Studor, parc. št. 71/2
4198
TOMAČEVO - Spomenik padlim

Pred stavbo na naslovu Tomačevo 1 je postavljen spomenik v obliki stebra, ki je v osnovi kvadraten v preseku, pri čemer sta spodnja in zgornja tretjina s poševno porezanimi robovi, srednji del pa je kvadraten. Na njem je plošča iz črnega marmorja ter z napisom, pod njo pa pravokotni kos iz belega marmorja za venec ali svečo. Nad samo ploščo  je bronasta glava s titovko. Spomenik se nahaja za ograjo in dostop do njega izven delovnega časa ni mogoč.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 18.

EŠD 22811

Po Tomačevski cesti preko obvoznice in v sredini naselja v križišču desno po cesti Tomačevo do kraja naselja, zadnja stavba na desni.

ŽRTVAM NOV IN FAŠIZMA

IZ TOMAČEVEGA IN JARŠ

KAVČIČ IVAN  NAR. HEROJ  PADEL 1943

MAVEC ANTON KOM. BAT.  PADEL 1942

SMRAJC MILA  UBITA 1942

BLAŠ FRANC  PADEL 1942

KLOBUČAR IVAN  UBIT 1942

SMRAJC FRANC UBIT 1942

UMRLI V INTERNACIJI LETA 1942

    SRAKAR JERNEJ

    RUPRET RUDOLF

    JEŽ JURIJ

    ŽAVBI PAVEL

    DOVČ SLAVKA

    CUNDER FRANC

    DIMNIK VALENTIN

    ČESEN JOŽE

BODOČNOST JE VERA, KDOR ZANJO UMIRA

VSTANE V ŽIVLJENJE, KO PADE V SMRT!

ZVEZA BORCEV TOMAČEVO - JARŠE

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 28. junij 2019
13.4.2020. 00:00
Spomenik
Ljubljana
2546
Spomin na ustanovni zbor

Pokončna pravokotna kamnita plošča z vklesanim napisom je vzidana na hiši, v kateri je bil 11. aprila 1920 prvi zbor slovenskih komunistov. Odkrita leta 1959.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 69.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 23.

EŠD 8787

Pročelje stavbe "Švicarije" nad Tivolijem, Pod turnom 4

[prekrižana srp in kladivo ] 
                SREDI REVOLUCIONAR
          NEGA HOTENJA DELAVSKEGA
            RAZREDA ☆ V BORBI Z BUR
           ŽOAZIJO IN OPORTUNIZMOM
           SOCIALNE DEMOKRACIJE SO
             SLOVENSKI KOMUNISTI NA
            USTANOVNEM ZBORU, KI JE
                        BIL V TEJ HIŠI
                      11. APRILA 1920
         POSTAVILI TEMELJE ZA SVOJE
                   REVOLUCIONARNO
                         DELOVANJE

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 13.11.2017
23.2.2025. 00:00
M.Kermavnar, 23 .2. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči, dodal fotografijo 3/1 Janija Luštreka ter status in Opis
Marmorna plošča med oknoma
Ljubljana
K. o. 1725 AJDOVŠČINA, parc. št. 2041
1910
Demonstracije 1943, Ljubljana

Spomenik je zasnoval Jože Plečnik, dokončala Milica Detoni in Metod Janko, odkrit je bil 21. junija 1953. Na kamnitem kvadru je bronasta, reliefno ornamentirana vaza. Vrh vaze je angelček z venčkom v roki.

Več o spomeniku in ženskih demonstracijah v letu 1943 si lahko pogledate na naslednji povezavi: Spomeniki ženskim demonstracijam

  • EŠD 22784
  • Živa Vidmar: Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943.
  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 71-72.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 27.
  • Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 16.
V severozahodnem kotu parka Zvezda, nasproti Kazine (Kongresni trg 1) v Ljubljani, nekoč Trg osvoboditve.

           V LETU 1943
       JE NA TEM TRGU
       VEČ TISOČ ŽENA
           SEDEMKRAT
DEMONSTRIRALO PROTI
 MUČENJU ZAPORNIKOV
    STRELJANJU TALCEV
TER ZAHTEVALO IZPUST
          MATER OTROK
           IN BOLNIKOV

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 4. 7. 2017 U. Pipan 2. 4. 2023
15.11.2023. 00:00
Realizirala ga je skupina pod vodstvom ak. kiparja Boža Pengova. -- Živa Vidmar 12. 5. 2021 [Dodal tudi sliko s kipom puta na vrhu spomenika; pri prvem slikanju je bil očitno v restavriranju. --M. Hladnik 3. 6. 2022]
bronast ornamentiran steber
Ljubljana
Ljubljana mesto, 3200/1
7324
Univerza središče revolucionarnega gibanja.

V avli univerzitetnega poslopja sta doprsna kipa Borisa Kidriča in Toneta Tomšiča, študentov ljubljanske univerze. 

Oblikoval ju je Boris Kalin. 

Odkrita sta bila ob 40 letnici KPJ in SKOJ 9. novembra 1959. 

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 27.

Univerza v Ljubljani.

BORIS KIDRIČ                         .TONE TOMŠIČ

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
24.3.2022. 00:00
M. Kermavnar, 19.4.2022, fotografija 1 do 4/1, sprememba statusa.
Doprsna kipa.
Ljubljana
Ljubljana mesto, 175
848
Ljubljana, Študentom, profesorjem in nameščencem - avla Univerze v Ljubljani

Spomenik, spominski steber posvečen študentom, profesorjem in nameščencem ljubljanske univerze, padlim v narodnoosvobodilnem boju je zasnoval arhitekt Boris Kobe kot  preprost pokončen kvader iz belega marmorja.  Spomenik stoji na podstavku v obliki ležečega kvadra iz istega kamna,  ki  je  nekoliko  širši  in  daljši  od  zgornjega  dela.  Na  čelni,  ozki  strani  je  spominski napis, na obeh stranskih, širokih površinah pa seznam padlih. V vsaki vrstici sta po dve imeni, ločeni s poševnico. Vsi napisi so vklesani in obarvani z rdečo barvo. Spomenik je bil postavljen na vrhu stopnic v glavni osi avle, točno nasproti glavnega vhoda. Leta 2019 je bil prestavljen pod obok stopnišča, tako da je del napisa zdaj slabše viden.
Na spomeniku so vklesana imena 199 imen padlih, študentov, predavateljev in administrativnega osebja univerze, pa tudi vseh, ki so univerzo že končali, a še niso šli delat. 
Verze je posebej za spomenik sestavil »poet–borec NOB« Mile Klopčič.
Odkritje spomenika je bilo ob proslavi 30-letnice univerze v Ljubljani dne 14. oktobra 1949. 
Vir: 

https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/102/63

stran 212 (475)

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 27.

V avli Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12

KDOR ZA DOMOVINO

JE SPREJEL TRPLJENJE

TA V SPOMINU LJUDSTVA

VEČEN BO OSTAL

KDOR JE ZA SVOBODO

SVOJE DAL ŽIVLJENJE

TA NAMESTU TEBE

SE JE ŽRTVOVAL

POMNI VSE TE ŽRTVE

POMNI VSAK DOLŽNOST

VARUJ DOMOVINO

BRANI NJE PROSTOST

.

 Seznam  imen  na  levi  strani  spomenika  je  naslednji:  

ŠTURM  FRANC  /  MESESNEL  FRANC   

ARKO  DARJA  /  BORDON  DUŠAN   

DRNOVŠEK  LOJZE  /  GREGORČIČ  JOŽE   

HELMICH  VLADO  /  JAMAR  ERNA   

JEZA  MAKS  /  JORDAN  BOGDAN   

KLARIČ  JANEZ  /  KOS JOŽEF   

PADERŠIČ VINKO / PREŠEREN ALOJZIJ   

TOMINC JANEZ / VITEK MILAN   

ZUPANC SLAVKO / SKETELJ KAREL   

ŠEST JOŽE / JEZERŠEK JOŽE  

ADAMIČ MIRKO / BLAGANJE SAVO   

FILIPIČ BOJMIR / GRADIŠNIK ZORKA   

KLAVORA MILENKO / LUŠIN DUŠAN   

ŠNUDERL SAVO / BRENK ANTON   

LEGAT PAVEL / LUZNAR RADO   

MAČEK LEOPOLD / PRODNIK MIRKO   

SEVER MARJAN / VAGAJA DUŠAN   

VAGNER NIKO / COPIČ FRANJO   

GOLOGRAC STANKO / JENČIČ EVSTAHIJ   

KOBOL ALBIN / KOBILICA DUŠAN   

KOVAČ LADISLAV / KOVAČIČ OSKAR   

KRIŽNIK BOGO / LAVRIČ JURIJ   

MERVIČ MITJA / PERC BOGOMIR  

PEŠL RADO / RAJŠTER FRANC   

ROTER JOŽE / STENOVEC FRANC   

ŠLAJPAH FRANC / ŠTEFANČIČ EMIL   

ŠTEFIN KAREL / VELNER ZORAN   

ZORNADA JOŽE / ŽONTAR SREČKO   

PETRIČ JERNEJ / ARKO BREDA   

BUČAR ZLATA / ČARMAN SLAVKO   

ČESNIK MILAN / GLAZER MATIJA   

KIESER LUDVIK / LOVŠE KAZIMIR   

MOŽINA FRANC / OSREDKAR SAVO   

RAJH TONE / RAMOR IGOR   

RAMOR VERA / REMIC BRANKO   

SKAPIN LEO / TRAMPUŽ KAREL   

ALBREHT ADALBERT / BELAK ERNEST   

BELTRAME JANEZ / BERCE LEOPOLD   

CVETKO IGNAC / DEDIČ FARED   

DOBOVIČNIK STANISLAV / DRAGOVIČ MIODRAG   

FRELIH ANTON / GOLOB DRAGO   

HANČIČ HERMAN / HEDJED JOSIP   

HORVIČ  ALFRED  /  JAKELIČ  DAVO  

JENČIČ  VLADIMIR  /  JERŠE  ALEŠ   

KOSTANJŠEK DRAGO / KÜSSEL SMILJAN   

MAJHEN IVAN / MARČIČ LEONID   

MAROVT LADO / MAUER ANTON   

MRAVLJAK IVAN / OGRAJENŠEK SLAVKO   

OPERČAN DRAGO / OSREDKAR RADO   

URANIČ DRAGO / 

  .

Nadaljevanje seznama imen na drugi strani spomenika: 

OSTROŽNIK FRANC / PERŠIČ DUŠAN  

REGORŠEK JURIJ / ROBAVS VIKTOR  

ROTH MIRKO / SOFTIČ TUFIK  

ŠTERK DUŠAN / ŠTIBERNIK HUBERT  

ŠUŠTERŠIČ MIRKO / TEJKAL JOŽE  

UDERMAN DUŠAN /  VELEBIT  RANKO  

VERDERBER  FRANC  /  VITOROVIČ  ZORAN  

VESENJAK  MARJAN  /  VRANČIČ  MIRAN  

VREČKO  ZVONKO  /  VRŠNIK  AVGUST  

ZORIČ  ZDENKO  /  GNIVSEK  BORUT  

JENKO MILOŠ / LAH VASILIJ  

VARDJAN VLASTO / VERBIČ FRANČIŠEK  

KAMIN MIHA / BAJUK STANE   

BEDENK RUDOLF / BRADEŠKO JOŽE  

BRATOVŽ VID / CVETKO ŠTEFAN  

ČEH JOŽE / ČOP ANTON  

DEMŠAR VLADO / DRAŠČEK STOJAN  

DROLC DUŠAN / GABROVŠEK IVAN  

GERZINIČ NEDA / HERLE FRANC  

JERUC JOŽE / KLEMŠE STANISLAV  

KOVIČ MARJAN / KRANJC NACE  

KUHAR ŠTEFAN / LAVRAČ VLADIMIR  

LIČEN BOGO /  LOKAR  MILOŠ  

LOMBAR  JANEZ  /  MESESNEL  JULIJ  

MIHELČIČ  MILOŠ  /  PRIJATELJ  JOŽE  

ŠTEMPIHAR SAŠA / TOMŠIČ TONE  

URBAS IVAN / ŽAGAR NACE  

KUKOVEC ROBERT / ADAMIČ LEO  

ARNŠEK JANKO / BAGAR MIRKO  

BATIČ TONE / ČOKAN ANTON  

DOBRAVEC HELENA / DRNOVŠEK JANKO  

DRVENIK NIKO / HABERMUT BORUT  

HOJS FRANC / JAKŠE ALOJZ  

JANEŽIČ FRANC / JELENČIČ BORIVOJ  

ČERNOŽ RAJKO / ČENČIČ VILKA  

KASTELIC IVAN / KENDA JOŽE  

KONŠEK IVAN / KOS MILENKO  

MAGISTER JANEZ / MARINČIČ BOGDAN  

MARJON LJUBOMIR / MEŠNIK DRAGO  

NAHTIGAL KONSTANTIN / NOVAK PETER  

PAKIŽ MARJAN / PRIMIC RADO  

PUC SREČKO / PUNGERŠIČ MARJAN   

RÖCK IVAN / STERMECKX MAKS   

ŠLANDER VERA / STRAUS EMIL  

ŠUMAH FRANC /TOVORNIK JOŽE  

VRABIČ JANKO / VRHOVNIK MAJDA  

ZAJC JOŽE / ŽELEZNIKAR VINKO  

PIRJEVEC AVGUST / RUS JOŽE  

THUMA LUDVIK / BAČIČ VESNA  

SAJOVIC TATJANA / ŽAGAR DUŠAN

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, 28. 12. 2016 nedokončano m+M.Kermavnar 6.5.2022
6.5.2022. 00:00
M. Kermavnar, 6.5.2022, napis na spomeniku, opis in viri, fotografiji 4/1 in 4/2, delitev zapisa na dva.
kamniti kvader
Ljubljana
Ljubljana mesto, 175
7538
Ljubljana, Spominska plošča predvojnemu predvojnemu revolucionarnemu gibanju na univerzi
Svetla marmornata plošča je vzidana na zahodno steno avle, pod njo sta dve manjši konzoli. Vanjo je vklesan napis, obarvan z rdečo barvo. 
Posvečena je predvojnemu revolucionarnemu gibanju na univerzi in 40. obletnici nastanka KPJ in SKOJ.
Ploščo danes zakriva vratarnica, tako da je vidna samo s strani. 
Odkrita je bila 9. novembra 1959.
Vir: 

https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/102/63

stran 221 (481)

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 27.

Zapis nastal z delitvijo zapisa M. Hladnika "Študentom, profesorjem in nameščencem - avla Univerze v Ljubljani"  na isti lokaciji.

V avli Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12

ŠTUDENTOM

KI SO SE PRIDRUŽILI

REVOLUCIONARNEMU DELAVSKEMU GIBANJU

IN SE POD VODSTVOM KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE

BORILI

PROTI BURŽUAZNI REAKCIJI IN FAŠIZMU

ZA SVOBODO IN ENAKOPRAVNOST SLOVENSKEGA NARODA,

ZA BRATSTVO IN ENOTNOST JUGOSLOVANSKIH NARODOV,

ZA OSVOBODITEV DELOVNIH LJUDI,

ZA ZMAGO SOCIALIZMA.

OB ŠTIRIDESETI OBLETNICI KPJ IN SKOJ

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
6.5.2022. 00:00
Spominska plošča
Ljubljana
Ljubljana mesto, 175
6954
Žrtvam demonstracij 1920

Spominska plošča, posvečena žrtvam železničarske stavke 24. aprila 1920, ki so bile ustreljene na tem kraju, je bila svečano odkrita 25. aprila 1946 z veliko manifestacijo.

Viri:

"Spominska svečanost in odkritje spomenika žrtvam, padlim za Zaloški cesti", Ljudska pravica, 26. 4. 1946, str. 3 (vir slike 2) (povezava). 

"Ljubljana je počastila žrtve z Zaloške ceste", Slovenski poročevalec, 26. 4. 1946, str. 3 (povezava).

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 28.

Na zidu ob Zaloški cesti, Ljubljana, pred h. št. 2

 PRVIM BORCEM PADLIM V JUGOSLAVIJI
                  ZA PRAVICE DELA

  SAGADIN ALOJZIJ          STRNIŠA FRANC
 HOČEVAR JOSIPINA       GORENC FRANC
     STERLE FRANC            MIHAEL KUHAR
      REBOLJ PAVEL             ČERNE JAKOB
     KRAMAR FRANC          KAVČNIK PETER
    PANGERC FRANC            JEŽEK MAKS
      GODEŠA JOSIP
.
                       ZALOŠKA CESTA
                                   24
                               APRILA
                                 1920

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po podatkih in sliki Mojce Župančič 5. 9. 2021
5.9.2021. 00:00
M. Kermavnar, 25. 4. 2024, dopolnil napis na spomeniku.
Spominska plošča
Ljubljana
K. o. 1726 ŠENTPETER, parc. št. 366/3
2716
Spomenik železničarjem

Stavka 24. 4. 1920. 13 smrtnih žrtev okoli 24 težko in 40 lahko ranjenih, je pisalo glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke Naprej.
24. aprila 1920, se je na Zaloški cesti v Ljubljani zbralo tri tisoč delavcev in njihovih družinskih članov, ki so v znak solidarnosti s stavkajočimi železničarji poskušali priti v središče mesta in manifestirati za delavske pravice. Pot jim je zaustavil kordon dvajsetih oboroženih žandarjev in šest policistov, ki so si jih demonstranti najprej prizadevali pridobiti na svojo stran, potem pa so jih poskušali razorožiti. Pod streli je padlo trinajst demonstrantov, med njimi so bile ženske in otroci, najmanj trideset pa je bilo ranjenih. Oblast je poskušala odgovornost za žrtve naprtiti demonstrantom, vendar so to aretirani delavci na zaslišanju zanikali, delavski tisk pa je prvi strel pripisal policijskemu agentu provokatorju, ki naj bi streljal z okna Leonišča.
Dogodek na Zaloški cesti je pomenil vrhunec v ostrih razrednih bojih, ki so takrat potekali na Slovenskem oziroma v celotni Jugoslaviji. Kontekst teh bojev, ki je pomembno določal njihovo ostrino, je bil težaven proces oblikovanja nove države Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, katerega je zaznamovala nedokončana agrarna reforma, nerazrešena nacionalna vprašanja ter splošen težak gospodarski položaj po prvi svetovni vojni. Delavske stavke so bile v tistem času stvar vsakdanjega življenja. V začetku leta 1920 je najbolj zavrelo med železničarji. Oblast je takrat odpovedala kolektivno pogodbo, kar je za železničarje pomenilo veliko neplačanih nadur, slabše delovne pogoje in predvsem nižje mezde. Še posebej so bili zrevoltirani slovenski železničarji, saj jim nova oblast ni hotela priznati socialnih pravic, ki so si jih izborili že v Avstro-Ogrski. Splošna stavka železničarjev se je pričela 15. aprila, ko so delavci blokirali postaje. Režim se je v trenutku odzval z represijo. Najprej z nenadnim vpoklicem železničarjev na vojaške vaje, potem z aretacijami in prisotnostjo vojske in policije. Meščanski tisk je nemudoma pričel z demonizacijo stavkajočih, širil laži o visokih železničarskih plačah ter manipulacije, češ da stavkajoči ogrožajo celotno državo: »nobena vlada, ne ta ne druga, ne bo smela dopustiti, da ji njeni uslužbenci diktirajo svojo voljo z grožnjo s stavko, ki ogroža državo, prehrano, gospodarstvo, vse ljudstvo in slednjič tudi delavstvo samo!« so zapisali v Slovencu. Pri stavki se je pokazala neenotnost med sindikalnimi organizacijami, ki je bila po eni strani odraz razdora znotraj socialne demokracije na reformistično in komunistično strujo, po drugi pa zadržanosti krščanskosocialistične Prometne zveze, saj proti Slovenski ljudski stranki, ki je bila tedaj v vladi, niso mogli stavkati. Že od samega začetka so stavkajoči železničarji morali prenašati očitke, da njihova stavka pravzaprav ni mezdna, temveč da je politična (protirežimska) in da za njo stojijo komunisti. Režimski pritisk, ki se je odrazil v prepovedi delavskih shodov, je botroval k zaostritvi stavke, do katere je prišlo med 17. in 24. aprilom. Socialnodemokratska Strokovna komisija (SK), v kateri so pomembno vlogo igrali komunisti (zlasti komunistični zaupniki SK v Ljubljani), je takrat dala pobudo za generalno stavko. Železničarje so z organizacijo stavk podprli delavci različnih tovarn: opekarji iz Ribnice, papirničarji iz Radeč, lesni delavci v Kočevju itd., najpomembnejša pa je bila podpora rudarjev iz trboveljskih revirjev. Rudarji so v Zagorju, Hrastniku in Trbovljah zasedli železniške postaje, postavljali ovire na železniške proge, na progi med Zidanim mostom in Hrastnikom pa je celo prišlo do streljanja med rudarji in vojaki. V Trbovljah so rudarji zasedli celo pošto in občinsko stavbo ter oklicali sovjetsko republiko. V Kočevju so delavci vzklikali Leninu in sovjetski Rusiji, stavko pa je podprlo tudi tamkajšnje nemško prebivalstvo, ki je zbralo precej denarja za stavkovni fond. Demonstracije na Zaloški cesti in njihov krvavi razplet so bile vrhunec teh dogodkov. Oblasti so tistega dne v Ljubljani razglasile policijsko uro, aretirale člane stavkovnih odborov, aretirano pa je bilo tudi pokrajinsko vodstvo Socialistične delavske stranke Jugoslavije (komunistov). Železničarska (in splošna) stavka je bila s tem končana, vendar do popolne pomiritve ni prišlo. Ko je decembra 1920 v Sloveniji in Bosni prišlo do novih velikih rudarskih stavk, ki so jih organizirali komunisti, je vlada Kraljevine SHS objavila Obznano, s katero so bile prepovedane vse komunistične aktivnosti v državi. Revolucionarno gibanje je v Jugoslaviji stopilo v novo obdobje ilegalnega delovanja, v katerem je doživelo več padcev kot vzponov, trajalo pa je vse do aprila 1941.

Kamen s posvetilom je delo Nives Vehovar in Borisa Kalina, 1958. Visoka stela prikazuje železničarje med stavko 1920, ležeči kvader v času NOV.

Vir Inštitut za delavske študije.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 74.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 28.

Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 135.

EŠD 65652

Ob Zaloški cesti, Ljubljana, nasproti št. 11

     Napis na vzhodni strani ležečega kvadra z reliefom množice:

IZ TEME IN ŽALOSTI SUŽNJIH LET
         SKOZI KRI IN PLAMEN V LEPŠI SVET

                  PADLIM ŽELEZNIČARJEM
                  V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI
.

     Napis na severni strani stele:

HRAST 
             VIHAR IZRUJE
ČLOVEKA 
           STRE SOVRAG
MNOŽICA 
         VIHRI KLJUBUJE
OD ZMAG 
                     DO ZMAG

.

                    ŽRTVAM STAVKE
                             V LETU 1920
ŽELEŽNIČARJI JUGOSLAVIJE
.

     Napis spodaj na zahodni strani stele:

OBNOVLJENO OB 60 LETNICI
STAVKE ŽELEZNIČARJEV 1980

KOPIJO SPODNJEGA DELA
IZDELAL
RESTAVRATORSKI ATELJE
ZAVODA SR SLOVENIJE
ZA VARSTVO NARAVNE IN
KULTURNE DEDIŠČINE

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 25.1.2018
11.7.2024. 00:00
M. Kermavnar, 11.7.2024, dopolnil in uredil besedilo na spomeniku ter dodal fotografije 3/1 do 3/4.
Visok marmorni kvader na urejeni ploščadi
Ljubljana
ŠENTPETER, 379/1
7325
Padli inženirji in študentje rudarstva ter metalurgije

Spominska plošča 62 študentom, padlim v NOB. 

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 29.

Plošča v spomin 62 padlim inženirjem in študentom rudarske in metalurške stroke je bila svečano odkrita 24. septembra 1949, sočasno z otvoritvijo nove stavbe Naravoslovnotehniške fakultete.

Vir: "Slovesna otvoritev nove stavbe rudarsko-metalurškega oddelka", Ljudska pravica, 25. 9. 1949, str. 2 (povezava).

Plošča se nahaja v preddverju Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 

Ljubljana, Aškerčeva cesta 12, pred spremembami hišnih številk pa št. 20, kot navaja Vodnik po partizanskih poteh.

                  1941         ŽRTVAM         1945
                   NARODNOOSVOBODILNE
                                  VOJNE
MATEJ                                                    BOR
BREZ MRTVIH GRL ŠIBAK JE ŽIVIH GLAS
KER NI VAS VEČ ZATO STE VSEPOVSOD
SAJ SMRT VAS JE ŽIVLJENJU DAROVALA
.
BERCE LEOPOLD - VELEBIT RANKO - ŠTIBERNIK HUBERT
HERMANKO JOSIP - KRALJEVIĆ ANTE - VESENJAK MARJAN
KOSTANJŠEK DRAGO - MURŠIČ MILAN - ROBAVS VIKTOR
SOFTIČ TUFIK - IGLIČ SLAVKO - JAN VLADO - MULEJ OTON
DRAGOVIĆ DUŠAN - GOLJA ROMUALD - HEDJED JOSIP
MRAVLJAK IVAN - POŽUN ALOJZIJ - MAUER ANTON-BOJAN
GLEŠIĆ ANTE - HRIBAR VLADIMIR - VITOROVIĆ ZORAN
STARE FRANJO - KUKAR ZDENKO - MEICHSNER VLADIMIR
KOSTIĆ DRAGIŠA - BELAK ERNEST - ALBREHT ADALBERT
BELTRAM JANEZ - JERŠE ALEŠ - DOBOVIČNIK STANISLAV
ROGERŠEK JURIJ - STRAJNAR JANEZ - ŠUŠTERŠIČ MIRKO
OSTROŽNIK FRANC - PERŠIČ DUŠAN - DEDIĆ FAHRED
CVETKO IGNAC - OGRAJENŠEK SLAVKO - ŠTERK DUŠAN
HANČIČ HERMAN - JENČIČ VLADIMIR - HORVIČ ALFRED
MAKOTAR JOSIP - KÜSSEL SMILJAN - OSREDKAR RADO 
MARČIČ LEONID - MAROVT LADO - VERDERBER FRANC
TEJKAL JOŽE - UDERMAN DUŠAN - MAJHEN IVAN - ROTH
MIRKO - VRŠNIK AVGUST - GOLOB DRAGO - ZORČIČ ZDENKO
FRELIH ANTON - OPERČAN DRAGO - VREČKO ZVONKO
DOLINŠEK DRAGO - JAKELIČ DAVER - VRANČIČ MIRAN

Obstoječi spomeniki
S. Gradišnik
24.3.2022. 00:00
M. Kermavnar, 5. 5. 2022
Spominska plošča
Ljubljana
GRADIŠČE I, *432
7331
25. uslužbencem bolniške blagajne

Spominska plošča z imeni 25. uslužbencev bolniške blagajne (sedaj Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje), padlih v NOV in umrlih v taboriščih.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 30.

Ljubljana, Miklošičeva 24, na konci levega hodnika avle

ZA SVOBODO DOMOVINE
SO DALI SVOJA ŽIVLJENJA

          1941 - 1945

ANTONIČ LJUBOMIR
AŽMAN DRAGO
GOGALA CIRIL
HANŽIČ FERDO
HOČEVAR METOD
HORJAK JOŽE
KORES MARTIN
MATJAŠIČ MILAN
MUZLOVIČ AVGUST
POTRATA DR. JOSIP
PROSENC IVAN
RAJNER BRUNO
ROTAR FILIP
RUPNIK FRANJO
SIEGL MIROSLAV
SKET BORIS
SLAMIČ LAVOSLAV
STEINER KAROL
SUŠNIK FRANC
ŠKERJANC METOD
VADNJAL STANKO
VEHOVEC JAKOB
VIZJAK ADOLF
MILAVEC DR. VLADIMIR
SEITLER ERNEST

SLAVA JUNAKOM!
                            OF

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
24.3.2022. 00:00
M. Kermavnar, 19.4.2022, napis na plošči, fotografija 1 in 2 ter sprememba statusa.
Spominska plošča
Ljubljana
TABOR, 3767
2189
Ljubljana, plošča v spomin Stanku Starcu

Plošča je posvečena aktivistu OF Stanku Starcu, ki je bil 10. maja 1942 ustreljen na tem mestu. Plošča je bila odkrita leta 1947.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 30.

Petkovškovo nabrežje 67, pri vhodu v kavarno Rog Spominska plošča na zidu ob vhodu v gostinski objekt

                   [zvezda]

Na tem mestu je bil ustreljen 

od okupatorja fašista

 tov. STARC  STANKO

dne 10. 5. 1942

Slava padlemu za svobodo.

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 24.8.2017
24.8.2017. 00:00
Spominska plošča
Ljubljana
TABOR, 3845/9
2056
LJUBLJANA-Spomenik padlim v NOB na Poljanah

Arh. Jože Dobrin. Posvetilo Ceneta Vipotnika in imena žrtev na obeh straneh. Postavljen leta 1967 in je posvečen v NOB padlim prebivalcem Poljan.

Prvotni spomenik je bil odkrit septembra 1947.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 30.

EŠD 22754

Spomenik stoji v manjšem parkovnem nasadu vzhodno od parkirišča med šolskimi poslopji na Poljanski cesti (Visoka šola za zdravstvo, dijaški dom, Srednja trgovska šola).

            Na vzhodni strani:
        IZZA ZIDOV TEME NAŠ
        NEMI GLAS
        ZVESTO PRIHAJA K VAM
        V SVETLOBO DNEVA
        BRANITI ROD DUHA
        JE BIL UKAZ
        KI V ČISTIH PRSIH NAJ NA
        VEK ODMEVA
        MI VSE SMO DALI ZA SVETA
        MLADOST
        VI Z DELI POČASTITE
        SVOJE MRTVE
        ČE OD PRAVICE OZARJENA
        PROSTOST
        ZDAJ SIJE VAM SIJE
        IZ NAŠE ŽRTVE
.
            Na zahodni strani:
.
                  1945
        HLEBŠ IVAN
        ZAVADLAL ZVONKO
        BIZJAK LOJZE
        BOŽIČ IVO
        ČERNIC JOŽE
        ČERNIC KAROL
        DANEV JOŽE
        DOLNIČAR RUDOLF
        FRANČIŠKIN ALOJZ
        JAPELJ RADO
        JERE BOGOMIR
        KOVAČIČ MIROSLAV
        KRAMAR ZDENKA
        LEVART ALOJZ
        MALAHOVSKY MARICA
        MENNA KLAVDIJ
        PEGAN VINKO
        PUST FRANC
        RAVNIKAR JOŽE
        RUPNIK BRANKO
        RUPNIK FRANJO
        SALBERGER BORIS
        DR. SKET STANKO
        SUMAK FRANČEK
        PROF. ŠVAJGER JOŽE
        TEJKAL JOŽE
        TOME SAJO
        DR. TOMŠIČ STANKO
        UMEK ARMOND
        ZAJIČEK FRANCI
        ZAVRŠNIK STANKO
                  1941

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 31.07.2017. Dopolnil M. Kermavnar, 20.5.2020 29.1.2022 D.Divjak
29.1.2022. 00:00
29.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak
kamnit steber s konkavnima stranicama
Ljubljana
k.O.: 1727 - POLJANSKO PREDMESTJE, št.parc.: 371/12