| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
LJUBLJANA, Žibertova 27 - spomenik v NOB padlim gojencem Učiteljskega doma |
EŠD: 5684 Na tlakovani ploščadi stoji prevotljena kamnita stena, velikosti okoli 3,00 x 2,00 x 0,50 m z vklesanim posvetilom F. Bevka in imeni padlih gojencev Učiteljskega doma. Skozi njo stopa gola mladeniška figura iz brona, visoka okoli 2,00 m. Avtorja spomenika sta kiparja Zoran Didek in Stane Keržič. Postavili in odkrili so ga leta 1955 in stoji na ploščadi, ob cesti, pred nekdanjim Učiteljskim domom, Žibertova 27. Postavili so ga nekdanji gojenci, združeni v Klubu borcev MOV "Kosmač-Klemenc" Konec leta 1945 so preživeli gojenci Učiteljskega doma na stavbo doma vzidali spominsko ploščo z imeni 39 padlih tovarišev, leta 1953 so dodali novo ploščo, kajti na prvi še ni bilo imen vseh padlih. Med vojno je v partizane odšlo 93 gojencev Učiteljskega doma, 39 se jih ni vrnilo-žrtvovali so svoja življenja v boju za svobodo. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 75. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 53. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 42. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 153. |
Ploščad pred nekdanjim Učiteljskim domom na Žibertovi 27, Ljubljana |
V TEM DOMU JE V LETIH NARODNO OSVOBODILNE VOJNE ŽIVEL IN DELAL MLADINSKI AKTIV, KI JE KOT EN MOŽ STOPIL V BRAN ZASUŽNJENE DOMOVINE IN IZ SVOJE SREDE DAL 93 PARTIZANOV, OD KATERIH JE 39 DALO SVOJA MALADA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO IN NAPREDEK ČLOVEŠTVA. OB DESETI OBLETNICI OSVOBODITVE SO TA SPOMENIK NAPRAVILI PREŽIVELI GOJENCI UČITELJSKEGA DOMA ZDRUŽENI V KLUBU BORCEV NOB "KOSMAČ - KLEMENC" KOT TRAJEN SPOMIN PADLIM TOVARIŠEM SOBORCEM. AHEC JOŠKO - BATIČ BRANKO - BERGINC RADO - ZAJC TONE - BOHANEC FRANČEK - BOROVKA ARNOŠT - GANDE ALEKSANDER - BULOVEC SLAVKO - HROVAT STOJAN - DRAŠLER STANKO - CERNIVŠEK TONE - KLEMENC MARIJAN - LUŠIN VLADO - KUŠČAR GUSTI - LUŠIN LOJZE - FLIS DUŠAN - MAKUC BORIS - KOVAČIČ ANTON - MEDVED MAKS - MODRIJAN GORAZD - KORENČ FRANC - ŽIVKOVIČ DUŠAN - PIRC LIBORIJ - MLEKUŽ SAVO - MILAN ŽIVKOVIČ - ZABUKOVEC MIROSLAV - LEŠNJAK JANEZ - REBOLJ FRANC - MAJCEN FRANC - JOŽE TOLACI - MAJNIK PAVEL - MICULINIČ UROŠ - RAPE ŽIVKO - OBLAK TODOR - TRŠAR FERDO - FERK JOŽE - ŽAGAR FRANC - MULLER VIKTOR - VINTER BORIS |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodiič, 7.10.2017, dopol.T.Bizjak in M. Štupica - 19.9.2020
22.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
22.8.2021. 00:00 |
— |
22.8.2021 dopolnil opis D.Divjak |
kamen, kovina - memorialna dediščina |
Ljubljana |
k.o.1740 - Spodnja Šiška, parc. št.: 1204 |
|
Spomenik padlim v narodnoosvobodilni vojni, Števerjan |
Spomenik 46 padlim so postavili leta 1948. Na Trgu Svobode v Števerjanu (na vrhu pred cerkvijo) stoji velik obelisk, posvečen padlim v NOV: zidan steber iz sivih naravnih, fugiranih kamnov ima na vrhu izklesano kamnito plamenico in še dve manjši pri vrhu ob strani, vpeti v sam spomenik. Pod vrhom spomenika je vzidan sklesan števerjanski grb, ki ima v levi polovici ( gledano od spredaj) Florjanovo roko z gasilnim vedrom vode, v desni pa grozd, ki predstavlja vinorodno naravo kraja. Pod vrhom je še vklesana letnica A.D.MCMXLVIII (Anno Domini 1948). V ozadju spomenika je zid z več spominskimi ploščami z glavnim napisom ŠTEVERJANCI/ PADLI V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI 1941-1945. Vklesanih je 62 imen, ki so razvrščena kot borci, umrli v taboriščih itn. Na zidku pod ograjo je plošča z napisom: ŽIVLJENJE STE DALI/ ZA SVOBODO LJUDI, HVALEŽNI SMO MI / INBODO BODOČI RODOVI. Spomenik stoji na ograjenem, privzdignjenem prostoru, kamor vodijo nizke stopnice z leve in desne. Števerjanski spomenik spada med večja obeležja v deželi. |
Števerjan (San Floriano del Collio), na trgu ob cerkvi sredi vasi |
ŠTEVERJANCI PADLI V NARODNI OSVOBODILNI VOJNI 1941 - 1945 [križ] SLAVA REYA MARJAN GRAVNAR IVANŠ TEKAR FRANC BIZAJ MILAN HLEDE FERDINAND BIZAJ SLAVKO JURETIČ ALOJZ CIBIČ SREČKO KNEZ ALOJZIJA GABROVEC STANKO KNEZ FRANC GRAVNAR DRAGO KNEZ KAROL GRAVNAR FRANC KLANJŠČEK VLADIMIR GRAVNAKR HENRIK KOMJANC RIHARD GRAVNAR KAROL KORŠIČ KAROL HLEDE ALOJZ živ. Cirila KREŠEVEC CVETKO HLEDE ALOJZ živ. Joožefa KREŠEVEC JOŽEF KOVAČIČ UGO PADOVAN FELIKS KOVAČIČ VALENTIN PELICON SREČKO MAČUS JOŽEF PRINČIČ FRANC MARAŽ KAROL ROŽIČ EVGEN MARAŽ RADKO ROŽIČ RADKO MARAŽ SLAVKO ŠIROK GABRIJEL MIKLUS IZIDOR ŠKORJANC STANKO MUŽIČ ALOJZ TRPIN BORIS PADOVAN AVGUST TRPIN FRANCP ADOVAN BENEDIKT TRPIN VOJKO KORŠIČ JOŽEF ŽNIDARČIČ ALOJZ . OD NACIFAŠIZMA POBITI FORMRNTIN BAR. EUGEN MUŽIČ JOŽEFA HLEDE ANTON ŠKORJANC PAVLA KOMIC FRANC STANIČ MIROSLAV KOVAČIČ SLAVKO TERČIČ KATJA TERPIN JOŽEF . V TABORIŠČU UMRLI HLEDE ALMA PODVRŠIČ ALOJZ KNEZ PAVLE TRPIN FRANC . V ITALIJANSKI VOJSKI IZGUBLJENI CIBIČ MIRKO KOMJANC MIRKO DORNIK ANTON LIPIC JOŽEF GRAVNAR CVETKO MAČUS MIRKO KOMIC ALOJZ ROŽIČ CVETKO KOMJANC DANILO TRPIN BORIS . VOJNIM POSLEDICAM PODLEGLI de REYA ANTON LIPIC MARTIN NIKOLAVČIČ VINCENC . na plošči pred spomenikom: ŽIVLJENJE STE DALI ZA SVOBODO LJUDI HVALEŽNI SMO VAM MI IN BODOČI RODOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 5. 4. 2017, 2. 1. 2021 , M.Kermavnar 15.6.2023
D.Divjak 28.6.2023 |
28.6.2023. 00:00 |
— |
Dodal nove slike. M. Hladnik 11. 6. 2923
M. Kermavnar, 15.6.2023, dopisal imena v rubriko Besedilo na spomeniku:
D.Divjak dodal opis obeležja, 28.6.2023 |
obelisk |
Italija, Števerjan |
— |
|
Štefan Vresnik, Lovrenc na Pohorju |
|
Lovrenc na Pohorju, ob cesti nasproti hiše Cesta vstaje 18 |
NA KRIŽIŠČU TEH POTI ŠTEFAN VRESNIK PRVI ORGANIZATOR OSVOBODILNE FRONTE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 5. 4. 2022
S.Gradišnik, 7. 10, 2023 |
7.10.2023. 00:00 |
— |
Dodal tri sveže slike. M. Hladnik 29. 12. 2022
Dodal besedilo, S.Gradišnik, 7. 10. 2023 |
plošča na kamnu |
Lovrenc na Pohorju |
669 LOVRENC NA POHORJU, 873/3 |
|
Livold, spomenik talcem |
Posvečen je 13 padlim borcem, 14 talcem in 6 žrtvam fašističnega terorja Italijanska družba Emona je po izselitvi kočevskih Nemcev prevzela večino njihove nepremičnine. Živino je dala v oskrbo nekaterim domačinom. Živina pa je bila za prehrano partizanske vojske izredno pomembna in jo je dobivala od pastirjev, ki so sodelovali z narodnoosvobodilnim gibanjem. 10. maja 1942 je uprava Emone v Kočevju nenadoma odredila, da se živina odžene iz Črnega potoka in okoliških vasi v Kočevje. Pri Livoldu so čredo prestregli partizani in jo odgnali v Štalcerje. Naslednje jutro je italijanska vojska prišla v Dolgo vas in Livold, streljala vsevprek, zasliševala in ropala. Prebivalce je aretirala in izmed njih izbrala 12 moških (sedem iz Dolge vasi in pet iz Livolda), ki jih je 11. maja 1942 ustrelila na mostu v Dolgi vasi. Načrt za spomenik je izdelal Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana, postavilo ga je kamnoseško podjetje iz Gradca v Beli krajini. Odkrit je bil 3. oktobra 1963. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 120-121. EŠD 18021 . Nace Karničnik, Spomenik padlim za svobodo v Livoldu, Kočevske novice, Letnik III, Sreda, 15. 5. 1986, št, 4, str. (8). Elektronski vir: Kočevske novice, št. 4, 1986 Dostop: 8. 2. 2024 . Zaradi preureditve križišča je bil spomenik v letu 2022 s križišča sredi kraja (K. o.: 1581 - LIVOLD, št. parc.: 4094/1, /69, /71) prestavljen na novo lokacijo pred zgradbo OŠ, Livold 7. |
Ob cesti Kočevje-Livold pred stavbo OŠ, na levi strani, Livold 7 |
1. stran: NAJPREJ DEVET POTEM PA ŠE IN ŠE BORCl ČERO ALEKSANDER ČERO IVAN KNAVS JOŽE KOŠMRLJ ANTON LOVŠIN FERDINAND OŽBOLT JOŽE POJE ANTON RUS RUDOLF STARIČ EDITA ZAJC AVGUST ŽNIDARŠIČ ANICA 1 9 4 1 - 1 9 4 5 2. stran: TALCI BOC BORIS BOC ANTON KASTANEK LEOPOLD LINDIČ ANICA MERLAK IVAN MLAKAR KAROL OŽBOLT ALOJZ POJE ALOJZ SMRTNIK LOVRO STARIČ RAFAEL STARIČ JOŽE ZAJC ADOLF ZAJC JULIJANA ZUPANČIČ ANTON . ŽRTVE SENKOVIČ JOŽE KORUZAR MARTIN LOVŠIN ALOJZ LOVŠIN JOŽE NAGLIČ ANTON PETRIČ TEREZIJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 8.3.2017
29.3.2020
D.Divjak 22.11.2022, 15.1.2023 |
21.8.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 24.12.2021, dodal posnetke 2-4 28.1.2022
D.Divjak dopolnil podatke in dodal posnetke 15.1.2023
Dodal posnetke obnovljenega spomenika pred šolo, ki jih je poslal P. Majerle Kukin, in zračni posnetek prvotne lokacije spomenika sredi križišča cest ter zbrisal zeleno zvezdico na mestu prvotne postavitve. M. Hladnik 21. 8. 2023
M.Kermavnar, 12.2.2024, dodal povezavo na Kočevske novice po predlogi Zdenke Primožič. Združil dve fotografiji P. Majerle Kukin (napis na spomeniku) v kolaž in dodal posnetek iz leta 2021 s Street View. |
Spomenik |
Kočevje |
K.o.: 1581-LIVOLD, št.parc.: 4555/3 |
|
Šenčur, pokopališče, Pipan Franc |
Sistory navaja Ime in priimek: Franc Pipan, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 21. 01. 1924, Kraj rojstva: Luže, Kraj bivanja: Luže, Datum smrti/izginotja: 06. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Štefanja gora, Kraj pokopa: Šenčur. »Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja […] Pipan Franc, rojen 21. januarja 1924, Luže 6. aprila 1944, Štefanja gora […]« Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 220) Opomba: Datum rojstva na nagrobniku (12. 1. 1924) in datum smrti na nagrobniku (5. 5. 1944) se ne ujemata z datumoma rojstva (21. 1. 1924) in smrti (6. 4. 1944) v Sistory in knjižnem viru. |
Pokopališče Šenčur, stari del, ob zidu pred poslovilno vežico, 2. grob od zidu ob Gasilski cesti. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 31.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
31.5.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šenčur |
K. o. 2119 Šenčur, parc. št. 324/1 |
|
Zgornje Gorje, pokopališče, Ambrožič Mirko |
»[…]6. AMBROŽIČ MIRKO Rojen 14. oktobra 1921 v Gorjah kot sin malega posestnika. Mobiliziran je bil v nemško vojsko, potem pa se je na vzhodni fronti vdal Rdeči armadi. Nato je z brigado prišel v Jugoslavijo ter se udeležil osvobajanja Beograda in bojev v Sremu, kjer je v začetku leta 1945 padel.«
|
Pokopališče Zgornje Gorje |
AMBROŽIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 20.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič. |
20.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Gorje |
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2 |
|
Škofja Loka, Boris Ziherl |
Rodil se je v Trstu. Leta 1941 je absolviral na ljubljanski Pravni fakulteti. Od leta 1930 je bil član Komunistične partije Jugoslavije. Leta 1934 je bil obsojen in štiri leta zaprt v Sremski Mitrovici. Že pred drugo svetovno vojno je začel objavljati članke, pod katere se je podpisoval s psevdonimoma Boris Ločan in Stanko Dornik. Bil je med ustanovitelji Osvobodilne fronte. Postal je član njenega izvršnega odbora. Leta 1943 je šel v partizane. Deloval je v agitpropu CK KPS in CK KPJ ter v propagandnih oddelkih vrhovnega štaba NOVJ in POJ. Kot odposlanec se je udeležil Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. V letih 1945 in 1946 je bil predstavnik CK KPJ v Moskvi. Avtor kipa je akademski kipar Tone Logonder, doma iz Škofje Loke. Vir: Obrazi slovenskih pokrajin Boris Ziherl, Wikipedia |
Škofja Loka, v parku za dijaškim domom (Šolski center Škofja Loka, Podlubnik 1b, Škofja Loka). |
BORIS ZIHERL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 24.8.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
24.8.2024. 00:00 |
20.9.2025. 17:49 |
— |
— |
Škofja Loka |
K. o. 2027 Stara Loka, parc. št. 629/9 |
|
Pri Rupah pod Lipanco |
V spomin boju 2. čete 2. bataljona Gorenjskega odreda z nemškim okupatorjem 3. 7. 1943. Padlo je 11 borcev. Plošča (izdelana v livarni Železarne Jesenice) je bila odkrita 1963 po načrtu Občinskega odbora ZZB NOV Radovljica, nova različica pa 4. julija 1977 na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Gorje.
|
Na parkirišču, kjer se odcepi pešpot proti planini Lipanca od Medvedove konte v smeri Rudno polje: Pri rupah, v EŠD: Krnica |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
15.6.2025. 00:00 |
— |
Dodal dve sveži večji sliki. M. Hladnik 9. 4. 2023.
M.Kermavnar, 5. 2. 2024, dodal fotografijo 4/3 (na novo pobarvana rdeča zvezda) in dopolnil besedilo na spomeniku po predlogi Mojce Luštrek
Dodal fotografijo grobov padlih , ki so jih pokopali v Begunjah. Sliko Slavka Smoleja je na spletišču Stare slike Cerknice našel D.Divjak. M. Hladnik 15. 6. 2025 |
plošča na skali |
Gorje |
2187 ZGORNJE GORJE, 660/1 |
|
Zali Log, pokopališče, Frelih Franc |
SIstory navaja Ime in priimek: Franc Frelih, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 13. 09. 1923, Kraj rojstva: Zali Log, Kraj bivanja: Zali Log, Datum smrti/izginotja: 31. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: pri Osojniku v gozdu, Kraj pokopa: Zali Log. »Zali log […] Frelih Franc, 1924, Zali log, kmečki delavec, v partizane 5. 7. 1943, padel 30. 5. 1944 pod Blegošem;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 193) |
Pokopališče Zali Log, od pokopališkega vhoda, ki je na isti strani, kot je vhod v cerkev, desno, ob zidu, ki meji na spodnji del pokopališča predpredzadnji grob. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
26.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Železniki |
K. o. Zali Log, parc. št. 884 |
|
Sv. Lenart, pokopališče, Pegam Andrej |
SIstory navaja Ime in priimek: Silvester Pegam, Oče: Andrej, Mati: Marija, Priimek matere: Mesec, Po domače: NULL, Datum rojstva: 31.12.1924, Kraj rojstva: Lenart, Kraj bivanja: Lenart, Stara občina: Selca, Nova občina: Škofja Loka, Pokrajina: , Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): kmečki delavec, Narodnost: Slovenec, Spol: moški, PODATKI O SMRTI Datum smrti / izginotja: 00.03.1943, Kraj smrti / izginotja: part. bolnišnica, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija »Pegam Silvester, 1924, Lenart, kmečki delavec, v partizane januarja 1943, ranjen 9. 3. 1943 pri Polhovem Gradcu, umrl v partizanski bolnišnici;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 190) »SILVESTER PEGAM, rojen 31. 12. 1943 na Lenartu nad Lušo, kmečki delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, ranjen 9. 3. 1943 pri Polhovem Gradcu, Umrl je v partizanski bolnišnici leta 1943.« (Krapež Stane [ur.], Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 174) |
Pokopališče Sv. Lenart nad Škofjo Loko.
Hiša v bližini: Sv. Lenart 21 |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 8.10.2023, po opisu Zdenke Primožič |
8.10.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o. 2069 Lenart, parc. št. 461/4 |
|
Davča, pokopališče, Peternelj Janez oče in Janez sin |
SIstory navaja: Ime in priimek: Janez Peternelj, Oče: Matej, Mati: Ana,
Priimek matere: Peternelj, Po domače: NULL, Datum rojstva: 26.11.1903, Kraj
rojstva: Davča, Kraj bivanja: Davča, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc.
status): kmečki delavec, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 25.03.1945,
Kraj smrti / izginotja: Jesenica pri Cerknem, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa:
Slovenija |
Davča, pokopališče, hiša v bližini: Davča 80 |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 9.5.2024 |
9.5.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Železniki |
K. o. 2075 Davča, parc. št. *120 |
|
Spomenik talcem, Stari Log |
Na ograjenem pokopališču so slovenski in nemški nagrobniki (kočevarski del urejen leta 1997) ter grobišče padlih borcev in talcev z območja Starega Loga (urejeno 4. julija 1960, ponovno 1997). Poleg grobnice postavljen šesterostran kamniti obelisk. Vir RKD. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 124. Spominsko obeležje obsega okoli 1000 m2. Osrednji del je skupinska grobnica, na kateri je plošča (51x114 cm) z napisom. Skupno je bilo ubitih 74 talcev, a le za 37 od njih so znana imena. Imena so vklesana na osmih belih marmornatih ploščah (205x21x5 cm). Med veliko italijansko ofenzivo poleti 1942 je italijanska vojska vdrla v Stari Log, katerega je partizanska vojska že prej požgala. Prebivalstvo, predvsem ženske, otroke in starčke, so Italijani zajeli in odpeljali v italijanska koncentracijska taborišča. Iz skupine so izbrali 74 oseb, ki so jih 16. avgusta 1942 ustrelili ob pokopališkem zidu. Avtor zasnove ni znan. Spominsko obeležje pa je bilo odkrito 4. julija 1960 obnovljeno pa 2002. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 87. Opomba 1: "Posebnost", ki je razvidna tudi iz že objavljenega besedila, a popisovalka ni opozorila nanjo, je, da ena od plošč razglaša, da je znanih imen 35, v resnici pa je napisanih 37. V knjigi Mitja Ferenca in Gojka Zupana Izgubljene kočevske vasi. Nekoč so z nami živeli kočevski Nemci (Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2011--2013) piše, da tri prisekane piramide, na kakršne je postavljena vsaka plošča z napisi, simbolizirajo Triglav. |
Na pokopališču v Starem Logu, ki je na levi strani ceste Kočevje - Dvor. Hiša v bližini na desni strani Stari Log 1 |
napis na grobnici: POKLONI, TOVARIŠ, SE VRSTAM GROBOV! . STRUNA ALBIN ZUPANČIČ IVAN DULC IVAN KARDELJ JANEZ MESNIK IVAN KRAMAR IVAN ZA KAR SEM UMRL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 9.3.2017
18.april 2021 dopolnil D.Divjak |
25.6.2024. 00:00 |
— |
18.4.2021 dopolnil podatke D.Divjak.
M.Kermavnar, 10. 6. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil in uredil napis na spomeniku in dodal Opombo 1. Besedilo, ki predstavlja opis obeležja preselil iz rubrike Besedilo na spomeniku v rubriko Opis in viri.
M.Kermavnar, 25. 6. 2024, dodal fotografije Mojce Luštrek 3/2 do 3/5 in 4/1. |
Spomenik, park |
Kočevje |
K.o.: 1570-STARI LOG, št.parc.: 175 |
|
Cezanjevci |
Na gasilskem domu je spominska plošča 21 padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Ploščo je odkril Krajevni odbor ZB NOV Cezanjevci 7. avgusta 1960. Med padlimi je tudi Kavčič Ivan Nande.
|
V središču naselja stoji gasilski dom z omenjeno ploščo, na naslovu Cezanjevci 46A. |
1941 [zvezda] 1945 KAVČIČ IVAN NANDE roj. 1913 DESJAK NARODNI HEROJ VSE POTI SO ZDAJ ODPRTE MRTVIH NI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak,8.maj 2020 |
23.6.2024. 00:00 |
— |
Slike "2-4" Bor1974-17.II.2022
Dodal slike in besedilo M. Hladnik 9. 6. 2024
M. Kermavnar, 23.6.2024, dopisal besedilo na plošči. |
Spominska plošča |
LJUTOMER |
K.o.:258-CEZANJEVCI, št.parc.: 286/2 |
|
Sv. Lenart, pokopališče, Dolenc Vinko |
SIstory navaja Ime in priimek: Vincenc Dolenc, Oče: Urban, Mati: Marija, Priimek matere: Pintar, Po domače: NULL, Datum rojstva: 20.03.1924, Kraj rojstva: Golica, Kraj bivanja: Golica, Stara občina: Selca, Nova občina: Škofja Loka, Pokrajina: , Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): kmečki delavec, Narodnost: Slovenec, Spol: moški, Datum smrti / izginotja: 02.04.1944, Kraj smrti / izginotja: Godovič, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija »Dolenc Vinko, 1920, Golica, kmečki delavec, v partizane januarja 1943, padel 2. 4. 1944 na Godoviču;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 190) »VINCENCIJ DOLENC, rojen 20. 3. 1924 na Golici, kmečki delavec, v partizane je vstopil januarja 1943. Pogrešan je od 1. 5. 1945.« (Krapež Stane [ur.], Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 174) Datumi rojstva in smrti na nagrobniku in v virih se razlikujejo. |
Pokopališče Sv. Lenart nad Škofjo Loko.
Hiša v bližini: Sv. Lenart 21 |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 8.10.2023, po opisu Zdenke Primožič |
8.10.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o. 2069 Lenart, parc. št. 461/4 |
|
Šempas, Spominska plošča »Ruskemu bataljonu« |
na stavbi KS Šempas, Šempas 136 |
[Triglav] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 14.8.2020
27.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
14.8.2020. 00:00 |
— |
27.8.2021 dodal tekst s plošče, tri fotografije in dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
k.O.: 2313 - ŠEMPAS, št.parc.: *475 |
||
Spominski plošči na družbenem centru Krka |
Kot lahko ugotovimo iz opisa, je bila stavba prvotno namenjena osnovni šoli na Krki (verjetno zdaj že podrti bivši osnovni šoli, katero je obiskoval tudi Josip Jurčič). Avtor besedila in naročnik spominske plošče je bila Krajevna organizacija Zveze borcev NOV Krka, odkritje plošč pa 28. maja 1958. Vir: Lojze Kikelj, Radko Polič, Pomniki NOB v občini Grosuplje, Grosuplje 1987, str. 84. Vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf str.: 169 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 109. |
Družbeni center skupaj z gasilskim domom stoji nasproti na novo zgrajene osnovne šole na Krki, okoli sto metrov stran od glavne ceste, ki pelje skozi vas.
Naslov: Krka 1D |
[zvezda] BORCI Godec Alojzij Mal. Lese: Laze: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stanko Podržaj, 16. 12. 2016 |
12.10.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 12.10.2024, po slabo berljivih fotografijah dopisal berljiva imena na spomeniku. |
Marmorna plošča |
Ivančna Gorica |
1827 KRKA, 540/3 |
|
OSILNICA - Spomenik žrtvam vojne |
Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 126. . Kočevske novice 1985: »Spomenik je bil odkrit 1966 leta na pobudo krajevne organizacije združenja
borcev in krajevne organizacije SZDL Osilnice. Avtor ni naveden, Spomenik žrtvam vojne v Osilnici /Spomeniki NOB na Kočevskem/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje/, Letnik II, št 5, Petek, 31. 5. 1985, str. 8. Elektronski vir: Kočevske novice, št. 5, 1985, str. 8 Dostop: 15. 2. 2024. |
V središču kraja, trg pred stavbo pošte, Osilnica 21. |
Sredi naselja Osilnica stoji spomenik žrtvam vojne. Kip predstavlja obupano in jokajočo mater, ki prosi nebo za pomoč. Ob njej stojita dva otroka. Skulptura stoji na kvadratnem podstavku iz črnega marmorja (155x101x112 cm), na katerem je vklesan verz Karla Destovnika Kajuha in imena 184 žrtev osilniške doline. Kip je delo domačina akademskega kiparja Staneta Jarma, odkrit je bil leta 1966. 1. plošča: LEPO JE, VEŠ MAMA, LEPO JE ŽIVETI, 2. plošča: BELICA JANEŽ ANA PAPEŽI OBRANOVIČ MATIJA 3. plošča: PADLI BORCEM ŽRTVE NOV 1941-1945 OSILNICA KOVAČ ALOJZ PADOVO LAUTAR ANTON PODVRH SELA POJE ANTON BEZGOVICA JANEZ MAVKO BOSLJIVA LOKA ŠTIMEC ANTON GRINTOVEC MALNAR VIKTOR ZG. ČAČIČI ŠTIMEC MARIJA SP. ČAČIČI TOMEC MARIJA STROJIČ FRANC JOŽE RAFAEL LOŽEC KVATERNE PETER MALINIŠČE MAVHAR JURIJ 4. plošča: BEZGARJI JELENC ANTON RIBJEK GECAN ANTON ŽURGE BUKOVEC POLONA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 7.3.2017, D. Škodič 12. 8. 2018; slika 4 Bor1974-11.X.2020
24.12.2021 D.Divjak |
15.2.2024. 00:00 |
— |
24.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 15.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povzetek iz časopisa Kočevske novice. |
Spomenik |
Osilnica |
K.o.: 1587 - OSILNICA, št.parc.: 89/5 |
|
Spomin padlim gasilcem v Smledniku |
Spominska plošča je postavljena na obcestni fasadi gasilskega doma. Odkrita je bila leta 1954. Je ena od štirih plošč, na katerih so imena umrlih gasilcev od leta 1922 do današnjih dni. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 107. |
Dom PGD Smlednik tik ob cesti Vodice - Zbilje; Valburga 44 |
V SPOMIN MRTVIM GASILCEM PGD SMLEDNIK 1954 PADLI V NOV POLAJNAR JOŽE 24.2.1944. GRABEC FRANC 26.2.1944. BERNIK MIHA 9.3.1944. ZAJC JANEZ 1.4.1944. ZAJC JOŽE 14.4.1944. POLAJNAR IVAN 12.6.1944. STARE JOŽE 12.6.1944. GRAJZAR IVAN 2.8.1944. KONJAR FRANC 27.11.1944. ROZMAN JOŽEG 9.3.1945. GANTAR JANEZ 20.3.1945. BARBO JANEZ 5.5.1945. ČARMAN JANEZ 20.6.1944. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 20.06.2018
3.9.2021 D.Divjak |
3.9.2021. 00:00 |
— |
3.9.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 6.11.2022, dopolnil napis na plošči, dodal opis, dodal fotografiji 3 in 4/1 |
Plošča na fasadi gasilskega doma |
Medvode |
k.o.: 1970 - SMLEDNIK, št.parc.: 401/2 |
|
Gasilcem iz Žalca |
Žalec. KLS Vir fotografije 3/1: Avtor ni naveden, besedilo pod fotografijo, Celjski tednik, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, Leto XXII, št. 12, 28. marca 1968, str. 9. Elektronski vir: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A4ET6AXR/ce568805-6e68-4095-b0c1-6f80a5d2489f/PDF Dostop: 27. 1. 2024 |
Gasilski dom Žalec, Ulica heroja Staneta 1, pred vhodom z dvorišča. |
V SPOMIN PADLIM GASILCEM . |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 30. 8. 2019 |
29.1.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 29.1.2024, z imeni dopolnil besedilo na spomeniku, dopolnil opis, dodal fotografijo 3/1po predlogi Zdenke Primožič in dodal katastrske podatke |
Spominska plošča |
Žalec |
K. o. 997 Gotovlje, parc. št. 197/18 |
|
Ljubljana, pokopališče Šentvid, Kolb Albin |
Sistory navaja Datum rojstva: 21. 2. 1903, Kraj rojstva: Polhov Gradec, Kraj bivanja: Vižmarje, Datum smrti/izginotja: 31. 1. 1944, Kraj smrti/izginotja: Šentvid pri Ljubljani, Kraj pokopa: Begunje. »Med zelo aktivnimi podporniki OF sta bila prav Albin Kolb - Edvard, rojen 21. februarja 1903, ki je bil lastnik obrata Športne opreme v Šentvidu, in Ivan Miklavc - Žan solastnik tekstilne tovarne v Medvodah. Miklavc, Kolb in drugi gospodarstveniki so v svojih obratih dopuščali in podpirali delovanje OF in pošiljali partizanom izdatno pomoč v blagu in denarju. Vršili so nabiralne akcije za NOB. Tako so v prvi polovici leta 1943 zbrali 100.000 rajhsmark, prispevali 10.000 pol papirja in drug material za tehniko. Albin Kolb je bil znan kot dober organizator obveščevalne in propagandne službe odborov OF. Miklavc je v tisoč izvodih izdal Baklo kot glasilo Glavnega odbora OF za Gorenjsko. Albin Kolb je bil zaradi svojega sodelovanja z OF prvič aretiran že 8. februarja 1943 in bil tri mesece v zaporu v Begunjah. Izpuščen je bil 18. maja 1943. Takoj je aktivno nadaljeval delo za OF. Albin Kolb je bil član odbora OF Šentvid-Medvode in je bil kot član gorenjske delegacije tudi na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, kjer je bil izvoljen v slovensko delegacijo za 2. zasedanje Avnoja. Vendar ga na 2. zasedanje Avnoja ni bilo. Njegovo življenje je takrat že viselo na nitki, ker je izvedel, da je po ljudski govorici postal narodni izdajalec in da naj bi ga spremljali trije likvidatorji. Zato je v pismu PK KPS zahteval, da se proti njemu uvede preiskava in se mu omogoči obramba ter da do razjasnitve v celoti prekinja z delom. Istočasno je pisal izredno kritično pismo o problematičnih pojavah v partizanski vojski. Vnaprej je zavrnil morebitne očitke, da njegov kritičen pogled izhaja iz njegove pripadnosti imovitejšemu sloju. Kolb je pred aretacijo dobil partizanski mobilizacijski poziv in je nameraval naslednji dan oditi v partizane. Aretiran je bil 5. novembra 1943. Poslan je bil v koncentracijsko taborišče v Mauthausen. Kolba so pozneje še z osmimi taboriščniki pripeljali nazaj v Begunje. Ustreljen je bil kot talec 31. januarja 1944 v Šentvidu. […] Življenje Albina Kolba, Ivana Miklavca in drugih je ugasnilo prav v Šentvidu.« (Jože Sever, vir šentviški zbornik, Spomenik 25 ustreljenim talcem v Šentvidu, Šentvid nad Ljubljano, brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid, številka 4. letnik III., december 2012, str. 4) »Tovariš Lenart mi je tedaj povedal, da je Pokrajinsko poverjeništvo I0 OF za Gorenjsko dobilo od I0 OF Slovenije nujen nalog, naj takoj izvede volitve delegatov za Zbor odposlancev slovenskega naroda, ki bo nekje na osvobojenem ozemlju, s tem, da bodo v delegaciji tudi člani gorenjskega političnega vodstva. […] Razen teh pa smo bili v delegaciji še jaz, kot predstavnik okrožja Jesenice, Avgust Barle-Ambrož, kot predstavnik okrožja Škofja Loka, legalec Albin Kolb-Edvard, tovarnar iz Vižmarij, kot predstavnik rajona Medvode, in pa Silvo Štibelj-Dimač, kot predstavnik rajona Poljane.« (Anton Peternel-Igor, Kako smo z Gorenjskega potovali na Kočevski zbor, Loški razgledi, Letnik 40, Številka 1, Škofja Loka: Muzejsko društvo, 1993, str. 159–160) Iskalnik grobov Žale Kolb Albina ne najde, potrebno je iskati drugega pokojnika s spomenika, spletni naslov: https://grobovi.zale.si/# |
Pokopališče Šentvid, Ljubljana – Šentvid, Oddelek [1], Vrsta [7], Grob [1] |
KOLB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 8.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
8.5.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1754 Šentvid nad Ljubljano, parc. št. 346 |
|
Podgora, grobnica padlih za svobodo |
— |
Podgora, Piedimonte, pokopališče, Via IV novembre, nasproti industrijske cone |
CADUTI PER LA LIBERTA COMUNE DI GORIZIA OBČINA GORICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 25.7.2024 |
25.7.2024. 00:00 |
— |
— |
grobnica |
Italija |
— |
|
Mirko Polak , Sv. Lenart nad Lušo |
Spominska plošča na grobu pri kapelici pri Sv. Lenartu je posvečena padlemu borcu Škofjeloškega odreda Mirku Polaku, odkrili so jo njegovi starši leta 1950, kapelica je v bližini cerkve. Mirko Polak, rojen 30. oktobra 1923 v Zgornjih Pirničah, pečar, dezertiral je iz nemške vojske, v partizane je vstopil oktobra 1944, padel je kot mitraljezec Škofjeloškega odreda 24. marca 1945 pri preboju iz sovražnikovega obroča pri Sv. Lenartu. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 176. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-lenart.html Opomba 1: Levo od kapelice, pod cipreso, leži betonski okvir kot ga vidimo na pokopališčih in bi lahko predstavljal grob Mirka Polaka. Nagrobnika oziroma napisne plošče NI. Grobni prostor daje vtis, da je na redke čase negovan in ni povsem zapuščen. Na njem sem opazil ostanke zasajenega cvetja. Mirko Polak je napisan med padlimi soborci na spomeniku levo od groba |
Grob leži pri kapelici ob cesti proti Rovtu, 180 m od cerkve Svetega Lenarta oziroma 100 m od parkirišča cerkve, Sv. Lenart 21. |
MIRKO POLAK ZG. PIRNIČE – MEDVODE * 30. X. 1923 + 24. III. 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar, nedokončano
Dopolnil D.Divjak, 24. novembra |
3.9.2023. 00:00 |
— |
24.11.2020-dopolnil podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 3.9.2023, dodal fotografij1 in 2, Opomba 1 |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
K.o.: 2069 Lenart, št.parc.: 464/8 |
|
Spominska plošča petim partizanom |
Pravokotna, glajena tonalitna plošča z vklesanim posvetilom, obdana s svetlim kamnitim okvirom je bila v prvotni obliki odkrita leta 1948 in prenovljena 1969. Posvečena je trem partizanom, ki so bili januarja 1945 ustreljeni na tem mestu. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 130. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=26788&submit.x=0&submit.y=0 Pod streli okupatorja sredi vasi je po zajetju konec januarja in v februarju 1945 umrlo pet borcev, komandir kurirske postaje Franc Bevc, učitelj Vilko Žener in neznan borec hrvaške narodnosti, zatem pa še načelnik odseka za prehrano pri okrajnem odboru OF Senovo Ladislav Anderluh – Ante in okrajni kurir Janez Zalokar. Vaščani so žrtve pokopali na obronku gozda pri vasi Dobrova, po osvoboditvi pa so pod lipo v središču Pustih Ložic v ZB NOB Senovo postavili spomenik iz bohorskega sekanca in njihova imena vklesali na spominsko ploščo. |
Sredi vasi, viden s ceste Senovo - Dobrova (Zalog) pod vaško lipo, nad koritom. |
NA TEM MESTU JE 28. 1. 1945 OKUPATOR USTRELIL PET PARTIZANSKIH BORCEV ZB SENOVO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 6. 8. 2017 |
18.2.2024. 00:00 |
— |
Slika "4" - Bor1974, 13.IX.2022
Po "Sistory" Slavko ANDERLUH, roj. 15.05.1909 v Metnaju pri Stični, stan. Veliki Kamen, Franc BEVEC, roj. 15.IX.1902 v Gabrijelah, stan. Reštanj
Bor1974-25.IIII.2023
M. Kermavnar, 18.2.2024, dodal opis iz Posavskega obzornika |
v naravno skalao vzidana plošča |
Krško |
Dobrova, 37/1, privat |
|
Gornje Cerovo - Spomenik NOB |
22. 5. 1944 so Nemci začeli z najhujšo ofenzivo v Brdih. V Gornjem Cerovem so sežgali šolo ter ubili deset talcev vključno z dvema nosečima ženskama. Spomenik je bil postavljen 17. 4. 1954 in je posvečen 10 talcem, ki so bili 22. 5. 1944 usmrčeni. Avtor spomenika je arhitekt Andrej Ambrožič. Nahaja se poleg nekdanje tovarne Ciciban in v bližini pokopališča foto: Eva Marinič |
Spomenik stoji v bližini pokopališča, na desni strani ceste za Dolnje Cerovo, pri nekdanji tovarni Ciciban, Gornje Cerovo 61. |
SLAVA PADLIM TALCEM |
— |
— |
— |
— |
Eva Marinič, 20. 12. 2016
12. februar 2021-dopolnil D.Divjak |
13.6.2021. 00:00 |
— |
12.2.2021 - dopolnil podatke in uredil zapis D.Divjak
Dodal boljše slike M. Hladnik 13. 6. 2021. |
spominska plošča, spomenik lokalnega spomina |
Brda |
K.o.: 2268-CEROVO, št.parc.: 2345 |
|
Mala Sela, Spominsko znamenje padlim v NOB |
V manjšo betonsko stelo sredi vasi je vdelana pravokotna, svetla kamnita plošča z vklesanim posvetilom. Znamenje, odkrito leta 1954, je posvečeno leta 1944 ustreljenim borcem in drugim žrtvam NOB. EŠD: 26984 |
Znamenje stoji na sredi vasi Mala Sela. Hiša v bližini: Mala Sela 1 |
[zvezda] SPOMIN NA TEM MESTU JE NEMŠKI OKUPATOR SLAVA ŽRTVAM ZA SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 24. 5. 2020 |
19.8.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Litija |
1832 VAČE, 1792 |