Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
1626
Slovenji Plajberk

Spomenik je Zveza koroških partizanov postavila leta  1985.

Otoki. Slovenji Plajberk

Plajberški graben, pet minut stran od zadnje hiše Windisch Bleiberg 127 in pet minut hoje od kmetije Šoši (Šošel).

          ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA 

1938 - 1945 V OKOLICI SLOVENSKEGA PLAJBERKA

    DEN OPFERN DER NACISTISCHEN GEVALT-

HERRSCHAFT 1938 - 1945 IN DER UMGEBUNG VON

                         WINDISCH-BLEIBERG

.

JANEZ STRUGAR        umrl/gestorben 28.4.1945 v/in KZ DACHAU

VALENTIN USEGGER umrl/gestorben 8.5.1945 v/in KZ SACHSENHAUSEN

MATEVŽ KELIH            umrl/gestorben   v/in KZ DACHAU

ALBERT GLATZ        padel/gefallen 3.3.1945 v/in PODLJUBELJ/UNTERLOIBL

IGNAC WEISS          ubit/ermordet 10.5.1945 v/in PODLJUBELJ/UNTERLOIBL

NEZNAN PARTIZAN/UNBEKANNTER PARTISAN     padel/gefallen 15.1.1943

.

V SLOVENJ PLAJBERKU JE BILO UJETIH 22 PARTIZANOV, OD KATERIH JE BILO 20 PO ZVERINSKEM MUČENJU POKONČANIH V RAZNIH KZ-tih

IN WINDISCH-BLEIBERG WURDEN 22 PARTISANEN GEFANGENGENOMMEN UND 20 DAVON NACH UNMENSCHLICHEN FOLTERUNG IN VERSCHIDENEN KZ-LAGERN UMGEBRACHT!

.

SLAVA ŽRTVAM

ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV

            Nie wieder Faschismus

             und nie wieder Krieg 

VERBAND DER KÄRNTNER PARTISANEN

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 23. 4. 2017, foto 16. 11. 2012
31.10.2020. 00:00
brušen kamen na podstavku
Avstrija
853
Padlim v NOB, Mačkolje, Italija

Spomenik je iz leta 1974. Posvečen je 29 žrtvam.
LSI 1: 278
.
Na spomeniku pred vasjo so vklesana imena 29 padlih. Najmlajši med njimi je imel 15 let, rojen je bil leta 1929, najstarejši je bil star 46 let, bil je letnik 1897. Tragedija se je zgodila 3. oktobra 1943, ko so v veliki nemški ofenzivi med Zazidom in Rakitovcem, nedaleč od domačega kraja, sovražne čete zajele in ubile dvanajst aktivistov in borcev. Deset domačinov je takrat padlo in njim je bil po osvoboditvi postavljen nagrobni spomenik na domačem pokopališču. Tam sta pokopana tudi dva neznana borca jugoslovanske armade, ki sta padla ob osvoboditvi. Še drugi borci so izgubili življenje v bližini domače vasi, mnogi pa so padli daleč od doma, na Dolenjskem, v Bosni, na Hrvaškem. Nekateri so bili odpeljani v koncentracijska taborišča. Eden od njih je umrl v tržaški Rižarni, trije v avstrijskem Mauthausnu. Treba je bilo uničiti partizanski upor. Že 2. oktobra 1943 so bile tudi Mačkolje požgane.
Vir: Svobodna Beseda november 2015 stran 18

Italija, ob cesti iz Doline v Mačkolje (pri Pilu), levo na ovinku tik pred odcepom ceste na Prebeneg.

                  PADLI SO.
                    [zvezda]

DA DNI NAM PRIBORE JASNEJE
TER NAŠE PROSLAVE IME
                                    S. Gregorčič
.
BARUT SERVO                1906 – 1945
JURDA ALBIN                  1926 – 1944
KRMEC IVAN                   1922 – 1945
OLENK ALBIN                  1908 – 1943
OLENK STANISLAV         19xx – 1943
PASARIT MILAN              192x – 1944
SLAVEC IVAN                  1913 – 1945
SLAVEC METOD             1910 – 1945
SMOTLAK ALOJZ            1906 – 1944
SMOTLAK FERDINAND  1910 – 1943

SMOTLAK JUST              1912  – 1944
SMOTLAK KAREL            1909 – 1944
SMOTLAK MIRKO            192x – 1944
SMOTLAK SILVESTER    1907 – 1943
SMOTLAK VILJEM           1923 – 1943
ŠIK SREČKO                    1925 – 1945
ŠTEFANČIČ BORIS         1917 – 1943
ŠTEFANČIČ JOSIP          1907 – 1943
ŠTEFANČIČ ZORKO        1919 – 1943
ŠTRAJN ALOJZ                1910 – 1943

ŠTRAJN SILVESTER       1914 – 1943
ŠTURMAN LOVRENC      1902 – 1944
TUL ALBERT                     1913 – 1943
TUL AVGUSTIN                 1897 – 1943
TUL DUILIJ                        1927 – 1943
TUL IVAN                           1920 – 1944
TUL JOSIP                        1927 – 1944
TUL MARIJ                        190x – 194x
ZOBIN EMIL                      1915 – 1944

.
nedokončano, preveriti točnost imen

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, 2. 1. 2016 nedokončano
5.11.2024. 00:00
M. Kermavnar, 25.6.2024, po fotografijah dopisal imena na spomeniku in v Opis dodal besedilo iz Svobodne besede
park, obok in plošča
Italija, Dolina
6056
Grob neznanega borca, Boštanj, Veliko Mlačevo

V kotu pokopališča v Boštanju je spominska plošča na grobu neznanega borca narodnoosvobodilne vojske, ki je padel na območju Boštanja leta 1943. Po nekaterih pričevanjih gre za grob borca XVIII. divizije.

Vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-1.pdf

Str.: 61

V zahodnem skrajnem kotu pokopališča v Boštanju, Hiša v bližini: Veliko Mlačevo 59E
[

              [zvezda]
V SPOMIN NEZNANEMU
          BORCU NOV

      PADEL 1943. LETA

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 8.8.2020 11.marec 2021 dopolnil podatke in dodal posnetke D.Divjak
6.9.2024. 00:00
11.3.2021 dopolnil podatke in dodal posnetke D.Divjak Dodal posnetek Franca Štibernika, ki sem ga 8. 1. 2021 pomotoma umestil na pokopališče v Boštanju pri Sevnici. M. Hladnik 6. 9. 2024
Nagrobnik
Grosuplje
K:o.: 1790-SLIVNICA, št,parc.: 1587/17
4308
Talcem, pokopališče v Zagorju ob Savi

Na skupnem grobu 7. 5. 1944 ustreljenih talcev stoji pokončna kvadrasta kamnita stela z vklesanim posvetilom in imeni žrtev ter reliefnim rastlinskim okrasom. Grob je bil urejen leta 1949.

EŠD 7608

Sredi pokopališča v Zagorju ob Savi.

prednja stran:

                     TU 
                POČIVAJO  
                     TALCI
               USTRELJENI
                   7·V·1944
hrbtna stran:

   BARLIČ VILJEM * 6·XII·1914
 REBRŠEK ANTON *15·X·1915
         MAROLT SVETOZAR 
                *16·X·1919
              DANKO JOŽE
                 *19·I·1924
   ŠKARJA IVAN *26·III·1925
    JAKŠIČ MILAN *2·X·1921
 MAJERIČ AVGUST *7·IX·1905
 AINZIDLER MARTIN *3·X·1911
        PINTARIČ STANISLAV
                *22·VII·1899
             GAJČ AVGUST
                 *2·VII·1906
  BREGAR MAKS *17·X·1925
 PAJENK KAREL *16·XII·1909
           ALBREHT FRANC
                *15·VIII·1926
     KOTNIK IVAN *9·VI·1904
    KLIČEK ANTON *9·II·1907
   TUREL BRUNO *24·IV·1920
            MARINŠEK ALOJZ
                  *23·IV·1922
            KOROŠEC MIRKO
                  *11·IX·1909
    BAJC ANTON *27·VIII·1927

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 31. 5. 2020 nedokončano
31.5.2020. 00:00
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na spomeniku
Zagorje ob Savi
K. o. 1886 Zagorje Mesto, parc. št. 735
8807
Plešce, partizansko grobišče na pokopališču

Spomenik na pokopališču v Plešcah na hrvaški strani Kolpe. 
Spomenik je skupno grobišče padlih hrvaških in slovenskih partizanov in talcev, ki so skupno umrli na bojišču, za skupno stvar, za enake ideale. Spomenik tvori marmorna plošča velika 80X60X8 cm s posvetilom. Na levi in desni strani spominske plošče je razporejenih še deset manjših marmornih plošč 41X33X3 cm z napisi imen desetih talcev, ki so jih Italijani ustrelili v nedeljo, 2. avgusta 1942 na Pleščevem polju. Vse napisane plošče pa omejuje okvir iz belega marmorja z merami 4X2m. Spomenik so zasnovali, financirali in zgradili borci iz Trave, Drage, Pleše in Čabra. Odkritje bil oktobra 1973. 

Nace Karničnik, Spomenik na pokopališču v Plešcah /Spomeniki NOB/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik VI, št. 2, Sreda, 15. marca 1989, str. 8. Elektronski vir: Kočevske novice, št. 3, 1989 Dostop: 12. 2. 2024.

Plešce, Hrvaška, pokopališče, grob je v levem kotu v prvi vrsti od vhoda.

GROBOVI, KRAJ BRIDKEGA SPOMINA 

NAJ SE OB VAS SOLZA ZAISKRI 

NAJ SVETA NAM OSTANE JUNAKOV VELIČINA 

KI SO ZA NAS V SMRT ODŠLI

PADLIM TALCEM 2.6.1942 NA PLEŠCIH

ZZB NOV                             TRAVA  OKTOBER 1973

.

imena na ploščah ob osrednji plošči:

VESEL Jože  *16.3.1886 

VESEL Franc  *8.4.1919 

MALNAR Vladimir  *10.2.1904 

MALNAR Jakob  *5.7.1919

TUŠEK Filip  *29.4.1903

TUŠEK Franc *25.10.1920                            

BORKO Zvonko *9.3. 1918

MIKLIČ Alojz  *15.6.1915

TUŠEK ALBERT *21.4.1907 

OŽBOLT Franc  *1.3.1907

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 12.2.2024 D. Divjak 2.9.2024
2.9.2024. 00:00
D. Divjak dopolnil podatke, lokacijo in opise ter posnetke 2.9.2024
grobišče
Hrvaška
370
Olševek - Spominsko znamenje borcem in aktivistom na Stagnah

Spomenik je izdelan iz naravnega kamna (višina 100 cm, širina 80 cm) z zglajeno ploskvijo za napis. Čez zgornji del spomenika je položena železna veriga.

Na Stagnah so se pogosto ustavljali partizani, ki so hodili tod mimo, ali pa so se na Stagnah zbirali in od tam prihajali v vas. Borci, ki so navedeni na obeležju, niso vsi domačini, temveč je večina od njih tam ali v bližini padla.

Na obeležju je napaka pri priimku Kašnik, pravilno je namreč Košnik. (Morda pa vseeno gre za Cirila KAŠNIKa (1927 - 1944) iz Vrbe pri Šentvidu pri Lukovici, pokopanega na pokopališču Šentvid pri Lukovici in kot navaja Sistory. MK)

Obeležje je postavil krajevni odbor ZB NOV Visoko, odkrito pa je bilo v juliju 1961. Koširjevo ime je bilo naknadno vklesano na obeležje.

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 182-183. 

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 231.

Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 73-74.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=15923

EŠD: 15923

OPOMBA: navedene položene železne verige na spomenik ni

Spominsko znamenje stoji severozahodno od vasi, na Stagnah nad Olševkom, južno pod Stražo.

                   [zvezda]

OD 1. MAJA DO 1. AVGUSTA 1944
     SO DALI SVOJA ŽIVLJENJA
                ZA SVOBODO:

OSELJ MARICA - ZINKA
ROZMAN VIKTOR - JESEN
VOGLAR JOŽE - JOŠT
KAŠNIK CIRIL - ROBI
KRIŽAJ FRANC - SMREKAR
ROGELJ ŠTEFAN - RAJKO
KOŠIR LOVRO

Obstoječi spomeniki
ZBNOB KO Visoko, Lado Nikšič
6.7.2024. 00:00
M. Kermavnar, 6.7.2024, Morda pa vseeno gre za Cirila KAŠNIKa (1927 - 1944) iz Vrbe pri Šentvidu pri Lukovici, pokopanega na pokopališču Šentvid pri Lukovici in kot navaja Sistory.
naravni kamen
Šenčur
K. o. 2081 Olševek, parc. št. 559/2
1190
CELJE-Padli poštni delavci

Na granitnem podstavku je nameščena vznak nagnjena bronasta glava padlega borca z zaprtimi očmi. Spomenik je posvečena 92 padlim poštarjem, nastal je po zamisli kiparja Ivana Napotnika. Odkrit je bil septembra 1946 (povezava).

EŠD 28355

Vir: Vodnik 478

Pred poslopjem centralne pošte v Celju; Krekov trg 9; nasproti želežniške postaje;

                              92
                    POŠTARJEM 
                     SLOVENIJE
                       ŽRTVAM 
                      ZA NAŠO 
                    SVOBODO
.

  • Sinovi zvesti sužnje domovine,
  • za blagor, svobodo in čast rodu
  • ste padli. Naj spomin na vas ne mine, živite večno nam v nesmrtnem snu! Da vaše borbe vekoviti lik
  • nam trajnejši bo kot ta spomenik! Da vaše žrtve silna veličina
  • bo vir poleta nam in opomina, ko se gradi svobodna DOMOVINA. 
Obstoječi spomeniki
Ludvik S.; 13. 3. 2017, dop. in slike M. Hladnik 6. junij 2021 dopolnil D.Divjak
5.11.2024. 00:00
6.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak M.Kermavnar, 5.11.2024, dodal fotografije 4/1 in 4/2
Spomenik
Celje
K.o.: 1077-CELJE, št. parc.:
5627
Travnik, spomenik padlim talcem v Sodolu

Tridelna betonska piramida z baklo na vrhu ter vzidano pravokotno kamnito napisno ploščo v zgornjem delu (odkrita leta 1953) stoji na kraju, kjer je bilo julija 1942 ustreljenih osemnajst talcev.

EŠD 22545

Zanimivo je, da je ob postavitvi spomenika Alojz Lavrič v spomin na svojega očeta ob koncu svojega služenja vojaškega roka iz Herceg Novega prinesel dve sadiki ter ju zasadil pred spomenikom.

Spominsko znamenje stoji na travniku, zahodno od ceste Travnik - Draga, cca 4,3 km iz kraja Hrib-Loški Potok

                                         [zvezda]

                        TU SO ITALIJANI USTRELILI

               31. JULIJA 1942 TALCE IZ TRAVNIKA              

.             

BARTOL IVAN  ŠT.13                IVANČIČ FRANC  ŠT. 47

VESEL IVAN   ..  13                   BENČINA FRANC  .. 87

VESEL KAROL   .. 23                TANKO IVAN   .. 125

LAVRIČ FRANC   .. 56              DEBELJAK JOŽE   .. 78

LAVRIČ FRANC   .. 60              DEBELJAK FRANC   .. 78

LEVSTIK ALOJZ    ..  3             DEBELJAK SLAVKO   .. 78

LEVSTIK ALOJZ    ..  2             ŠEGA ALOJZ-

4 NEZNANI TOVARIŠI                               MATEVLJEK

.
                                SLAVA   JIM !           

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 19. maj 2020 Dopolnil D.Divjak 28. julij 2020
28.7.2020. 00:00
D. Divjak dodal fotografije in dopolnil podatke, 28.7.2020
Spomenik
Loški Potok
K.,o.: 1642-TRAVNIK, št.parc.: 2154
7513
Sestajanje komunistov-Kal
V bližini Planinskega doma na Kalu-lokacija je okvirna

             [srp in kladivo]

    NA TEJ PLANINI SO SE V
LETIH 1930 – 1941 SKUPNO Z
DELOVNIMI LJUDMI IZ ZASAV-
JA IN SAVINSKE DOLINE
SESTAJALI KOMUNISTI TER
SE DOGOVARJALI IN IDEJNO
USPOSABLJALI ZA BOJ PROTI
FAŠIZMU ZA KRUH ZA MIR
ZA SVOBODO ZA SOCIALIS-
TIČNE DRUŽBENE ODNOSE
          OD TOD SO REVIRSKI
PARTIZANI POD VODSTVOM
KOMUNISTIČNE PARTIJE
VODILI OBOROŽEN NAROD-
NO OSVOBODILNI BOJ PRO-
TI NEMŠKIM OKUPATORJEM
V LETIH 1941 – 1945

OB 60 LETNICI ZKJ
KOMUNISTI HRASTNIKA 1979

Obstoječi spomeniki
Bor1974
21.4.2022. 00:00
M. Kermavnar, 21.7.2024, dopisal besedilo na plošči
Lesena spominska tabla
Hrastnik
2687 BOBEN, 532/3
4721
Spomenik talcem, Gaj pri Framu

Grobišče 25 talcev, ustreljenih 16. 6. 1944 na robu gozda, je označeno s kamnitim zidanim spomenikom z napisno ploščo in zaključkom v obliki Triglava, delo Staneta Lovšeta iz leta 1954.

Grobišče s spomenikom leži v jugovzhodnem robu gozda nad Rančkim potokom, ob kolovozu na Gaj. S ceste Morje-Radizel v Framu pri semaforju (Bistriška cesta 32) zavijemo levo v Turnerjevo ulico, pri hišni štev. V Gaj 2 zavijemo desno do hišne štev. V Gaj 61, kjer ponovno zavijemo desno do zadnje hiše, kar je nekje 500 m. Parkiramo, peš v gozd po stezi ob mrežnati ograji v loku levo, po nekje 300 m pridemo do spomenika. Pot je označena z usmerjevalnimi tablami.

                     [zvezda]

SLAVA TALCEM - PADLIM 16. 6. 1944

BREZJAN ERNO

BORKO IVAN

ČESEN IVAN

HLEBCE JOŽEF

ISTENIČ JOŽEF

MERNIK FRANC

MIKLIČ ANTON

NEGRO ANTON

OCEPEK JOŽE

ORTER ALOJZ

PAJTLER MILIVOJ

PLAVČAK HINKO

PODLESNIK FRANC

RAKUN FRANC

RESNIK FRANC

SIMONČIČ BOGOMIR

STARC MIRKO

STUPNIK JOŽEF

ŠTUHEC ANTON

ŠTUHEC VINKO

ŠROL BRANKO

ŠUPER ANTON 

TITOVŠEK JOŽEF

VERČON JOŽEF

ZAHRASTNIK JOŽEF

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 24. 5. 2018
21.10.2024. 00:00
Slike, dopolnitev imen talcev in opis poti-Bor1974, 21.X.2024
Zidan spomenik v obliki Triglava
Rače - Fram
5211
Josip Broz Tito, Maribor

Celopostavni patinirani kip prikazuje Josipa Broza Tita v vojnem času, oblečenega v uniformo in ogrnjenega v plašč, ki si ga pridržuje z rokami. Kip stoji na nizkem betonskem podstavku, na katerem ni napisov. Njegov avtor ni znan, toda glede na to, da je bil postavljen v nekdanjem vojašniškem kompleksu, je možno, da ga je izdelal amaterski kipar, ki je v vojašnici služil vojaški rok. Kipar se je pri snovanju kipa očitno zgledoval po portretu, ki ga je leta 1947 naslikal Đorđe Andrejević Kun. Ker so prostori vojašnice zdaj središče mariborske alternativne kulture, je Titov kip večkrat deležen predelav, npr. s prebarvanjem v srebrno, pa tudi selitev po bližnjem prostoru; leta 2011 je bil tudi zrušen. 

geslo: vojska123

Kip stoji ob vhodu v kompleks centra alternativne kulture Pekarna, na zelenici blizu stavbe Ob železnici 16.
Obstoječi spomeniki
Ivan Smiljanić
3.4.2020. 00:00
celopostavni kip
Maribor
K. o. 0659 TABOR, parc. št. 900/1
2162
Evakuacijska bolnica Topolovec (Črešnjevec pri Semiču)

Na ovalnem stebru, zgrajenem iz obdelanega kamna, je plošča s posvetilom partizanski evakuacijski bolnišnici Topolovec, ki je delovala v vasi leta 1945. Spomenik je bil postavljen na pobudo Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS  18. julija 1954.

EŠD 19306

Plošča, ki pojasnjuje dogodke, katerim je spomenik posvečen, je bila po vnosu zapisa leta 2017 postavljena iz ležečega v pokončni položaj.

V vasi Črešnjevec je tudi muzejska zbirka o delovanju bolnice Topolovec.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 80.

TIC Semič

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Tik pred vasjo ob križišču vaških cest iz smeri Semiča, med nekaj drevesi. Po EŠD naj bi bil spomenik sredi vasi na križišču med h. št. Črešnjevec 1, 2 in 17, kar je narobe.

     Plošča na stebru:

V tej vasi je bila 

v zadnjem vojnem letu 

evakuacijska baza 

za partizanske ranjence, 

ki so z letališča v Gribljah 

odhajali na zdravljenje 

v zavezniške dežele 

.

   Plošča ob vznožju stebra:

V VASI ČREŠNJEVEC

JE OD 15.9.1944 DO 28.4.1945

DELOVALA POSTOJANKA

SLOVENSKE VOJAŠKE PARTIZANSKE

EVAKUACIJSKE BOLNICE

SVPBE Z IMENOM TOPOLOVEC

OD KODER SO ZAVEZNIKI Z LETALIŠČ

OTOK IN KRASINEC ODPELJALI

2800 VOJAŠKIH RANJENCEV

NA ZDRAVLJENJE V BARI V ITALIJO.

VEČ KOT 2000 CIVILNIH OSEB

PA V DALMACIJO

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 16. 8. 2017 S. Gradišnik, 4. 9. 2024
4.9.2024. 00:00
M. Kermavnar, 25.9.2020, dodan napis na drugi plošči in dve fotografiji. S. Gradišnik, 4. 9. 2024 je bila pri spomeniku delegacija iz Anglije. Ob tej priliki so postavili ob vznožju spomenika njihov spominek. Foto Mohar: Roger je postavil njihov spominek pri spomeniku na Črešnjevcu. (sl.4 A in B,)..
Kamniti steber s ploščo
Semič
4374
Skupni grob partizanov

Poleg narodnega heroja Verdnika, ki je podlegel 2. 2. 1944, je tu pokopanih še 10 borcev. 

1981 so plošči dodali še relief z Verdnikovim obličjem.

.

Geslo: herojgrob1234

Pokopališče v Svečah v Rožu. Suetschach 162, 9181 Feistritz im Rosental, Avstrija, v SZ koncu pokopališča, ki se nahaja na zahodnem robu vasi.

Slava sinu domovine
prvoborcu
narodnemu horeju
Matiji Verdniku - Tomažu
NOZB Jesenice

===

ZRNA PLODNA STE MED NAMI,

KI IZ NJIH IZ ČASOV ČRNIH

LJUDSTVOM BO SVOBODA VZKLILA

.

MATIJA VERDNIK - TOMAŽ, NARODNI HEROJ

    ROJEN 28.9.1916 NA JESENICAH, RANAM PODLEGEL

    2.2.1944 V SPODNJI BISTRICI

IVAN ČERO

    ROJEN 28.6.1925 V KOKRI, PADEL 1.5.1944 NA

    SEDLU SUHA - GOLICA

ALEŠ EINSPIELER

    ROJEN 17.7.1912 V SINAH, PADEL 6.5.1944 V

    BISTRICI

FLORJAN KRIŽNAR

    ROJEN 7.5.1914 V SLOVEN PLAJBERKU, PADEL

    6.5.1944 V SLOVEN PLAJBERKU

VALENTIN ŠVARC

    ROJEN 1.11.1893 V SVEČAH, PADEL 6.5.1944 V

    BISTRICI

ALEKSANDER ČERO

    ROJEN 30.5.1921 V SVEČAH, PADEL 9.11.1944 V

    RUTAH

IVAN MEŽIK

    ROJEN 24.10.1920 NA JESENICAH, PADEL 9.11.1944

    V RUTAH

FRANC LIPOVEC

    ROJEN 6.10.1916 V JAVORNIŠKEM ROVTU, PADEL

    1.1.1945 V SVEČAH

IN ŠE TRIJE NEZNANI PARTIZANI

.

                    SLAVA NJIM

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 31. 10. 2020
12.8.2022. 00:00
Avstrija
7631
Rodbina Žohar

Anton Žohar, rojen 1912 v Govcah nad Sv. Jedertjo, je delal v rudniku Huda jama. Bil je navdušen lovec in aktiven med gasilci. Že od leta 1942 je delal v odporniškem gibanju in zaradi zadolžitev odšel med borce v Šlandrovo brigado šele 14. avgusta 1944. Padel je kot mitraljezec 28. decembra 1944 v spopadu na področju Moravče-Laze.

  • Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem, str. 302.
Pokopališče Sedraž.

RODBINA 

ŽOHAR 

ANTON

* 14.1.1912 

PADEL  28. 12. 1944

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
1.8.2022. 00:00
Nagrobnik
Laško
1028 SEDRAŽ, 1157
8826
Breg pri Litiji-plošča na Potokarjevi hiši

Ob proslavi krajevnega praznika KS Jablaniška dolina je bila leta 1984 odkrita spominska plošča na pročelju Potokarjeve hiše na Bregu. Po proslavi je bilo prisrčno tovariško srečanje v prostorih gasilskega doma.

Vir: Glasilo občanov, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija, Številka 2, februar 1984, naslovna stran. Elektronski vir: Glasilo občanov, št. 2, 1984, naslovna stran  Dostop: 27. 2. 2024.

.

»Vas med drugo svetovno vojno

Skozi vas je tekla kurirska pot, tu so bili prehodi čez Savo za premike partizanov. Vojna je vzela pet življenj vaščanov, v njihov spomin je na gasilskem domu spominska plošča.

V Potokarjevi hiši (Breg 19) je bil 14. 2. 1942  ustanovni sestanek 1. odbora narodne zaščite za litijski okraj. Njegove prednostne naloge so bile širjenje poslanstva OF, pridobivanje simpatizerjev in zbiranje orožja. V spomin na ta dogodek je na hiši spominska plošča.

V knjigi  Zaupanje, avtorice  Danice Ribičič, Založba Borec, Ljubljana 1985, je sledeč zapis o vasi med NOB:

Ob koncu druge svetovne vojne leta 1945 je bilo v vaseh Breg in Tenetiše 39 hiš z 227 prebivalci. Vas je bila partizanska, čeprav zaradi lege med dvema cestama in Savo ni bila varna za zadrževanje partizanov.

V Potokarjevi hiši na bregu, kjer je bila gostilna, so se 14. februarja 1942 zbrali ilegalci, aktivisti OF in zavedni domačini  in pod vodstvom Lojzeta Hohkrauta ustanovili prvi odbor Narodne zaščite za litijsko območje.«

Elektronski vir: https://jablaniskadolina.si/o-jablaniski-dolini/breg-pri-litiji-in-tenetise/188 Dostop: 2. 3. 2024.

Breg pri Litiji 019

          V TEJ HIŠI JE BIL 14.2.1942
   ORGANIZACIJSKI SESTANEK OF, 
KI GA JE VODIL LOJZE HOHKRAVT.
NA NJEM JE BILA USTANOVLJENA 
           NARODNA ZAŠČITA
        ZA LITIJSKO OBMOČJE
                        KO SZDL
                        JABLANSKA DOLINA

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 1.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič
6.3.2024. 00:00
Dodal sliki "4"-Bor1974, 25.V.2025.
Spominska plošča
Litija
K. o.1139 Jablanica, parc. št. 61
4595
Cerkno, Javka OF ter sedež prvega partizanskega poveljstva za Cerkljansko

Spominska plošča je pravokotne oblike.

Datum odkritja:  27.4.1974

Spominska plošča je (bila) locirana na dvoriščni fasadi hiše. Pri obnovi fasade je bila odstranjena in še ni vrnjena na prvotno mesto. Hranijo jo domačini. Cerkno, Pot v Strano 14.

V TEJ HIŠI JE BILA V LETIH 1942-
1943 JAVKA OF.
SEPTEMBRA 1943 JE BIL TU SE-
DEŽ PRVEGA PARTIZANSKEGA
POVELJSTVA ZA CERKLJANSKO
IN CERKLJANSKEGA BATALJONA.
                  ZZB CERKNO 27.4.1974

Deponirani spomeniki
Miloš Kermavnar, 22.10.2019
18.10.2024. 00:00
2.12.2025. 18:41
M.Kermavnar, 18. 10. 2024, po predlogi Mojce Luštrek popravil in uredil besedilo na plošči ter spremenil status v odstranjen, ker plošča še vedno ni vrnjena na nekdanje mesto.
Spominska plošča
Cerkno
K. o. 2344 Cerkno, parc. št. 96/1
1216
DOBRNA-Spomin na 39 padlih borcev Dobrne

ZB Dobrna je spomenik postavila po lastni zamisli 1956. V zadnjem verzu je na spomeniku napaka, moralo bi pisati "nikdar strti", ne pa "nikdar smrti".

V parku v centru Dobrne, nasproti h. št. 19, pred spomenikom je skulptura v spomin vojne ob osamosvojitvi Slovenije.

   napis na sprednji strani spomenika (proti cesti)

IZ KRAJEV TEH STE JUNAKI VSTALI,
KER NISTE HOTELI V ROBSTVU ŽIVETI
IN SVOJE ŽIVLJENJE STE V BORBI DALI,
DA ZMAGA PRAVICE ZEMLJO OBSVETI.

IZ VAŠE KRVI JE ROŽA POGNALA,
NAJLEPŠA, KI SE JI PRAVI SVOBODA,
NAD VAŠIMI BO GROBOVI SIJALA,
V BODOČNOST NAŠO OD RODA DO RODA.

PO HRIBIH TEH ŠTIRINAJSTA HODILA
JE, SLAVNO POT HEROJSTVA IN SMRTI,
NA TEJ SE VRSTI OB GOMILI GOMILA
JUNAKOV, KI PADLI SO NIKDAR SMRTI.

.

   napis na desni strani spomenika:

AVBERŠEK IGNAC
AVBERŠEK MAKS
BLAŽIČ JANEZ
DOBOVIČNIK ANTON
DREV ALOJZ
DREV STANISLAV
JAKOB ANTON 
JAKOB MATEVŽ
JAMNIŠEK ALOJZ
KORENAK MARTIN
LESJAK ŠTEFAN
LUŽAR JOŽE
MALOVŠEK VILI
POPEK FRANC
POT JOŽE
ROŠER ALOJZ
ROŠER FRANC
SMREČNIK JOŽE
STROPNIK KAREL
ŠTRAVS IGNAC
ŠTRAVS VIKTOR
TIMPRAN KAREL
VEBER FRANC
VEBER IVAN
VOLAVC JOŽE
ZIDAR ALOJZ
ŽERJAV ANTON

.

   napis na levi strani spomenika:

DREV RUDOLF
GOLČAR FRANC
JAKOB JOŽE
JURKO MARTIN
LIPIČNIK ANTON
LIPIČNIK MARTIN
LIPIČNIK VINCENC
ŠKOFLEK OTON
JAMNIŠEK ADAM
ZAGRUŠOVCEM MARIJA
ŽUMER AVGUST
ŽUMER FRIDERIK

Obstoječi spomeniki
Ludvik S. marec 2017, dop. M. Hladnik 31. 3. 2018 13. junij 2021 dopolnil D.Divjak
16.9.2024. 00:00
13.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak M.Kermavnar, 16. 9. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografije 3/2 do 3/5.
marmornat steber
Dobrna
K.o.: 1056-DOBRNA, št. parc.:1578/2
8890
Dijakom Tekstilne šole Kranj

Ivan Smiljanić 2. 3. 2024 o neznani fotografiji, ki jo je pridobil Stane Gradišnik, pravi: »Verjamem, da je to plošča padlim dijakom kranjske tekstilne šole na nekdanji lokaciji v starem delu mesta (stavba, kjer je zdaj ZVKDS), ki je bila potem nadomeščena z današnjo ploščo ob vhodu v tekstilno šolo na Primskovem, odprto 2. avgusta 1958. V Gorenjskem glasu iz leta 1951 je kratka omemba odkritja te plošče, tako da se leto ujema, pa tudi verz je soroden današnjemu. Sta pa tako plošča iz 1951 in današnja naslednici originalne, še nekoliko improvizirane, odkrite že 26. junija 1945.«

Saša Šest 10. 6. 2024: "sem naletela na gospoda, ki je bil v stavbi, da sem ga lahko povprašala glede plošče, vendar o njej ni vedel nič, torej, da bi tam sploh kdaj obstajala. Klical je še eno zaposleno, če kaj ve o tem, in tudi ni, zato sva prišla do zaključka, da so jo odstranili že davno prej tisti, ki so bili v stavbi pred ZVKDS." 

Kranj, Tomšičeva ulica 7.

                     [zvezda]
                  1941 - 1951
         V TRAJEN SPOMIN
absolventom in dijakom naše šole
              padlim v NOB
.
     S krvjo zatkali ste osnovo
     v svobodo in življenje novo.
     Vi ste poznali le napore,
     mi cenimo pa - vaše vzore.

Uničeni spomeniki
M. Kermavnar, 6.4.2024
10.6.2024. 00:00
Po obisku Saše Šest ploščo označil kot odstranjeno. M. Hladnik 10. 6. 2024
Spominska plošča
Kranj
K. o. 2100 Kranj, parc. št. 222
6085
Podsabotin, Skupen grob dveh borcev NOV
V skupnem grobu pokopana dva borca NOV.
Vsak ima svojo ploščo.
Krajevno pokopališče Podsabotin, ob glavni cesti Ob zidu levo, predzadnji grob 300 m od hiše: Podsabotin 28
Uničeni spomeniki
M. Kermavnar 14. 8. 2020
9.6.2021. 00:00
Nagrobnika nisva našla. -- M. Hladnik 9. 6. 2021
Grob(išče)
Brda
K. o. 2291 Podsabotin, parc. št. 726/3
8464
Neoznačen grob padlega partizana Žlendra-Tešova

Janez ŽLENDER, roj. 03.04.1922 na Rudnici, kjer je tudi samski živel. 

Tomaž Teropšič v knjigi "Kozjanski odred" na strani 410 o njem zapiše, da je vstopil v NOB in POS "IX.1944" ter da je "padel januarja 1945 kot obveščevalec 2. brigade v vasi Tešovo blizu Vranskega".

Po "Sistory" zaveden datum smrti 07.01.1945, dejansko naj bi padel 08.01.1945. Po izjavi domačinke, ki na sliki "1" kaže, kjer naj bi obležal smrtno ranjen, je neka starejša ženska še leta po njegovi smrti na kraju, ki je označen na sliki "3", prižigala svečko. Ta dan so skupino treh partizanov napadli ustaši. Žlender je padel na kraju, drugi ranjeni partizan se je zatekel v bližnji skedenj, kjer so ga ustaši pokončali, tretjemu pa se je uspelo umakniti. Prav tako po izjavi domačinke, bi naj bil Janez ŽLENDER pokopan na pokopališču Vransko, kjer pa njegovega groba 18.IX.2024 nisem našel-Bor1974-slike in opis-14.X.2024

Žlender z Rudnice je bil ubit od ustašev.

Črna puščica na sliki "4" prikazuje domnevno smer umika in mesto ustrelitve Janeza ŽLENDER nad vasjo Tešova, rdeča zvezda pa prikazuje domnevno mesto pokopa (vir: ustne izjave domačinov 03.01.2018)

Modra puščica prikazuje domnevno smer umika in skritja pod kozolc drugega partizana, ki so ga sovražniki tu ujeli in nato ustrelili na Vranskem (vir: ustne izjave domačinov 03.01.2018)

Rdeča puščica prikazuje domnevno smer umika preživelega partizana (vir: ustne izjave domačinov 03.01.2018)

vsi123

Ob cesti Tešova-Čreta, bližnja stan. hiša je Tešova 010. Mesto domnevnega groba s ceste ni vidno.
Obstoječi spomeniki
Bor1974 15. 7. 2023
4.10.2024. 00:00
Dopolnil zapis z Borovim podatkom. M. Hladnik 4. 10. 2024
Neoznačen grob
Vransko
6394
Novo mesto, Spominska plošča na železniški kurilnici

Na železniški kurilnici  na železniški postaji Novo mesto, v Bršljinu je spominska plošča z imeni 20 železničarjev. Vzidalí so jo uslužbenci kurilnice.

vir:

https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf

str.: 158

Železniška postaja Novo mesto. Hiša v bližini Kurilniška ulica 9

      ZLEPŠO BODOČNOST SO DALI 

          ŽIVLJENJE ŽELEZNIČARJI  

   SEKCIJE ZA VLEKO NOVO MESTO

BERUS MARTIN        KOČMAN JOŽE 

ČAMPA LUŽAR         MAKS ANTON   

ČAMPA JANEZ          MALI FRANC 

FINK ALOJZ              MEHLE JOŽE 

FINK JOŽE                 REZELJ ALOJZ 

GORNIK VIKTOR     STRNAD JANEZ 

GORJANC ANTON   TRATAR ANTON 

GRANDLJIČ ANTON  TRATAR ANTON 

JEVŠČEK AUGUST     TURK IVAN 

KOČJAŽ ANTON         ZIDAR STANKO

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
14.12.2020. 00:00
Spominska plošča
Novo mesto
K. o. 1456 Novo mesto, parc. št. 420/1
6703
Spomenik NOB, Kromberk

Spomenik sestavljajo imena na ploščah, postavljena v krog okoli še kar velikega drevesa (morda hrasta), plošča z napisom in skulptura iz kamna, 160 x 310 x 165 cm ("delujejo kot delo Negovana Nemca").

Kromberk, nad vrtcem , Ulica Vinka Vodopivca 23. Dostop je najlažji s parkirišča pri vrtcu ali z Ulice Bratov Hvalič. Tam je tudi smerokaz z napisom Spominski park.

Napis na osrednjem kamnitem bloku:

ŽRTVOVALI SVOJA STE ŽIVLJENJA
DA BI MI ŽIVELI V MIRU IN SVOBODI 

                                            KRAJANI
.
 Napis na krožno postavljenih blokih:

     Prva vrsta od leve proti desni:

BADALIČ PAVEL   1907 – 1944
BASKER JOŽEF   1926 – 1945
BELINGAR IVAN   1923 – 1943
BELINGAR KARLO   1903 – 1945
BELINGAR PAVLINA   1906 – 1943
BONE RIHARD   1908 – 1943
BUTULIN JOŽE   1912 – 1944
BATIČ SLAVICA   1926 – 1945
BREŠAN JOLANDA   1926 – 1945
CEJ VALENTIN   1905 – 1945
CINGERLE HENRIK   1910 – 1945
COTIČ ANICA   1923 – 1945
COTIČ JOŽEF   1925 – 1944
FAGANEL ANTON   1925 – 1943
FAGANEL FRANC   1924 – 1944
FAGANEL JOŽE   1914 – 1945
FERLIGOJ ALOJZ   1911 – 1943
HUMAR IVAN   1910 – 1943
HUMAR PETER   1880 – 1945
HVALIČ ANTON   1915 – 1944
HVALIČ FRANC   1908 – 1945
JAKULIN ALOJZ   1914 – 1944
JAKULIN FRANC   1920 – 1943
JEVŠČEK ANTON   1913 – 1944
JAMŠČEK GABRIJEL   1926 – 1945

     Druga vrsta od leve proti desni:
KARARA VLADIMIR   1907 – 1944
KODELJA EMIL  1929 – 1945
KODELJA JOŽEF   1924 – 1943
KOMEL ALBIN   1915 – 1945
KOMEL ANDREJ   1884 – 1943
KOMEL BRUNO   1924 – 1945
KOMEL EMILIJA   1889 – 1945
KOMEL VINCENC   1904 – 1943
KOMEL IVANKA   1925 – 1945
KOMEL JOŽE   1919 – 1945
KOMEL ŠTEFAN   1889 – 1945
KOMEL JAKOB   1910 – 1945
KOMEL STANISLAV   1914 – 1943
KOSMO BRUNO   1923 – 1944
KRIŽAJ ALOJZ   1909 – 1944
KRIŽAJ FRANC   1905 – 1944
KUŠTRIN JOŽE   1899 – 1944
KUŠTRIN JOŽEF   1927 – 1945
LEBAN ANTON   1910 – 1944
LEBAN DANILO   1921 – 1943
LIPIČ MARTIN   1925 – 1945
MAKUC FRANC   1891 – 1945
MAKUC LEOPOLD   1899 – 1943
MAREGA HERMENGILDO   1915 – 1945

     Tretja vrsta od leve proti desni:

MAKUC MILAN   1926 – 1944
MERTL JOŽEF   1945 – 1945
MERTL JOŽKOI   1925 – 1944
MILJAVEC FRANC   1900 – 1944
PADOVAN ANGEL   1912 – 1944
PAVLIN BENEDIKT   1880 – 1945
PAVLIN CVETKO   1922 – 1944
PAVLIN ROZALIJA   1902 – 1943
PAVŠIČ RAFAEL   1879 – 1945
PAVŠIČ VOJKO   1921 – 1944
PAVŠIČ ZOFIJA   1915 – 1944
PAVLETIČ JULKA   1908 – 1945
RIJAVEC ANTON   1924 – 1944
ROMAGNESI ALOJZ   1910 – 1945
SIMČIČ IVAN   1916 – 1943
SIMČIČ PETER   1910 – 1943
STANIČ MIHAEL   1889 – 1944
ŠIROK IVAN   1925 – 1945
ŠIROK MIROSLAV   1915 – 1944
TRNOVEC JOŽEF   1899 – 1944
UŠAJ JANEZ   1865 – 1943
VECCHIET VIKTOR   1926 – 1944
VIŽIN JOŽEF   1906 – 1944

Negovan Nemec
1986
Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar obiskal Lanko Marušič, 24. 8. 2021
1.8.2024. 00:00
20.10.2025. 10:36
M. Kermavnar, 1.8.2024, dopisal imena na spomeniku, dodal fotografije 3/2 do 3/5 in 4/2. Dopolnil dostop. Dopolnil podatek o kiparju. M. Hladnik 20. 10. 2025
Skulptura
Nova Gorica
K. o. 2302 Kromberk, parc. št. 381/4
879
Anton Velušček, Nova Gorica

Spomenik je v obliki kamnitega stebra z vklesanim napisom in reliefom obraza narodnega heroja Antona Veluščka - Matevža. Iz istrskega marmorja ga je izdelal kipar Janez Pirnat, odkrili pa so ga 1. maja 1970. 

Ob odkritju spomenika je govoril dr. Aleš Bebler, ki je bil Matevžev soborec. Nastopala sta godba milice in invalidski partizanski pevski zbor iz Ljubljane ter dijakinja in dijak novogoriške gimnazije. Spomenik je bil odkrit ob praznovanju 25-letnice osvoboditve - 1. maja 1945 je bila namreč osvobojena Gorica. Za postavitev spomenika so prispevali delavci novogoriškega podjetja za popravilo voz in strojev 10.000 N dinarjev. Denar so prispevale tudi Soške elektrarne in spomenik stoji prav pred njihovo upravno stavbo na Erjavčevi 20 v Novi Gorici. Takrat so spomenik predali v varstvo krajevni skupnosti Nova Gorica. 

Narodni heroj je postal 4. julija 1953.

EŠD: 26257.

Biografija na spletu: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi769225/

Viri: 

  • »1. MAJA V NOVI GORICI ODKRITJE SPOMENIKA ANTONU VELUŠČKU–MATEVŽU«, Primorske novice, (25.4.1970), letnik VIII, št. 18-19, str. 3.
  • »V Novi Gorici bodo odkrili spomenik narodnemu heroju Antonu Veluščku-Matevžu«, rubrika: »Goriško-Beneški dnevnik«, Primorski dnevnik, (torek, 28.4.1970), letnik XXVI, št. 100 (7594), str. 3. 
  • J.M. »NOVA GORICA POSTAVILA SPOMENIK VELUŠČKU«, Primorske novice, (9.5.1970), letnik VIII, št. 20, str. 1.
  •  Jakopič, Albert et al., ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Založba Borec, 1978.
  • Jakopič, Albert et al., ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Založba Borec, 1978.
Pred stavbo Soških elektrarn na Erjavčevi 20 v Novi Gorici. V smeri mejnega prehoda na desni strani.

NARODNI HEROJ

ANTON

VELUŠČEK

MATEVŽ

1912 - 1944

ORGANIZATOR

N * O * B

IN LJUDSKE

OBLASTI NA

PRIMORSKEM

Obstoječi spomeniki
Grega Mejak, 17.1.2017
23.10.2022. 00:00
Dodal fotografiji M. Hladnik 23. 10. 2022.
kamnit steber z vklesanim napisom in reliefom obraza
Nova Gorica
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 618/37
3150
ŠENTLAMBERT - Spominska plošča aktivistu OF Mirku Vrtačniku

Pravokotna, svetla kamnita plošča z vklesanim napisom (odkrita 1957) je vzidana na hiši, kjer je živel aktivist OF Mirko Vrtačnik, ki je umrl 9.11.1944 v taborišču Herbruck.

Kaplje preteklosti, 45 (tu je zapisano, da je plošča na hiši Franca Vrtačnika).

»Vrtačnikova (Birtova) domačija, kjer so imeli gostilno, trgovino in izpostavo pošte Sava, je vse od začetka upora proti okupatorju sodelovala z OF. Partizani in ilegalni politični delavci so pri njih pogosto imeli sestanke, osebno zatočišče in prehrano. Nemške oblasti so kmalu izvedele za aktivno sodelovanje sinov Birtove domačije z odporniškim gibanjem, ki se je vsako leto stopnjevalo.28 Tako so imeli 11. aprila  1944 Viktor Kovač, njegovi sodelavci in nekateri člani Šlandrove brigade v Vrtačnikovi hiši sestanek, kjer so za podporo prizadevanj za intenzivnejšo mobilizacijo novincev ustanovili sektorski odbor za teren Šentlambert – Jablana.29 To je bila bržkone kaplja čez rob, da so se Nemci na podlagi ovaduških informacij odločili uničiti domačijo.

Usodnega 16. junija 194430 sta Mirko Vrtačnik in njegov brat Franc obračala seno na travniku med cerkvijo in domačo hišo. Prišla je skupina 15 do 20 esesovcev z Izlak, ki so obkolili domačijo in aretirali gospodarja Mirka. Njegov brat Franc se je odločil pobegniti. Smuknil je med hišo in hlevom ter stekel po bregu navzdol. Naletel je na esesovskega vojaka, ki mu je pokazal hrbet in mu s tem dal znak, da ne namerava ukrepati, saj bi ga sicer ustrelil. Nekaj minut kasneje je tudi poveljnik opazil, da je Franc izginil. Ukazal je streljanje v smeri pobega, a Franc je bil takrat že na varni razdalji od vasi, na območju s krajinskim imenom Čele. Ozrl se je proti domu in opazil dim, ki se je vil nad gorečo domačo hišo in hlevom. Pridružil se je partizanom, kjer sta že bila brata Jože in Polde. […]

Poleg gospodarja Mirka Vrtačnika so vklenili tudi Marjo Borštnar iz Bevškega, ki je bila zaposlena pri Birtovih, da se je izognila napotitvi na delo v Nemčijo. Gnali so ju proti Senožetim, kjer so aretirali tamkajšnjega posestnika Mirka Vrtačnika. Med vračanjem proti Šentlambertu jim je v neposredni bližini obpotne kapelice v roke padel še Franc Ocepek iz Jablane, ki je dezertiral iz nemške vojske in iskal stik s partizani.32 […] Marija je bila prepričana, da bodo po povratku iz Senožeti tudi njo in druge ujetnike potisnili v ogenj, ki je požiral Birtovo domačijo, vendar se to ni zgodilo.34

Namesto tega so Birtovega Mirka in Ocepka brutalno pretepli. Potem so vse zajete odvedli. Čez Kobiljek so jih gnali proti esesovski postojanki v stavbi izlaške šole. Po poti so ujetnike sramotili, jih postavljali v vrsto, kot da jih bodo postrelili, tako da so psihično močno trpeli.35 Pred postojanko so naredili špalir, skozi katerega so morali iti ujetniki. Prejeli so številne udarce. Najbolj so pretepli Ocepka. Nekaj dni so jih zasliševali na Izlakah, nato so jih prepeljali v trboveljski zapor. Marijo so po treh tednih izpustili, tudi senožeški Mirko Vrtačnik se je srečno vrnil domov, medtem ko je bil Birtov Mirko poslan v koncentracijsko taborišče Herbrück, kjer je 9. novembra 1944 umrl.36 [pod fotografijo] Spominska plošča na Birtovi domačiji« «

(Boštjan Grošelj, Pomniki viharja /Odmev pretresljivih časov/, Šentlambert: Krajevna skupnost, 2022, str.18, 19)

 Opomba: Herbrück je najbrž Hersbruck, kjer je bilo taborišče od 1944-45 kot podružnica taborišča Flossenbürg (D. Divjak)

Plošča se nahaja na južnem zidu bivše gostilne v Šentlambertu. Hiša se nahaja zahodno od osnovne šole, takoj čez cesto.

zvezda

Za  požrtvovalno  delo  v 

NOV od l. 1941. Umrl v taboriš-

ču  Herbrück  dne  9. 11. 1944. 

VRTAČNIK MIRKO

 roj. 12. 1. 1910

Slava . njemu!

                                          ZB

Janez Jani Majes, 26. 5. 2018 5.april 2021 dopolnil D.Divjak
17.9.2024. 00:00
5.4.2021 dopolnil podatke D. Divjak 17. 9. 2024 Zdenka Primožič dopolnila Opis s podatki iz knjige Pomniki viharja. D. Divjak popravil zapis Hersbruck, 18.9.2024
Spominska plošča
Zagorje ob Savi
K.o.: 1887-ŠENTLAMBERT, št.parc.: 15/8
3137
Krajevna skupnost Solkan

Ena od petih spominskih plošč na stavbi krajevne skupnosti Solkan.

EŠD 20850

Na obcestni fasadi hiše na Trgu Jožeta Srebrniča 7, Solkan.

V SPOMIN NA POMEMBNE DOGODKE REVOLUCIONARNE PRETEKLOSTI SOLKANA:

80 LETNICE USTANOVITVE KOMUNISTIČNE SEKCIJE

40 LETNICE PRVE CELICE KPS

40 LETNICE OF ODBORA

V JUBILEJNEM LETU VSTAJE

JUGOSLOVANSKIH NARODOV 

POSTAVII KRAJANI SOLKANA

9.9 1981

-------------

                                       V SPOMIN NA 29. IN 30. APRIL 1945, 

                                       KO SO PARTIZANI ŠKOFJELOŠKEGA 

                                       ODREDA OSVOBODILI SOLKAN

                                                                          OB 50-LETNICI

                                                                               SOLKANCI

-------------

V ČASU VSTAJE

NA PRIMORSKEM SE JE 

SOLKAN 9. SEPTEMBRA 1943 

OSVOBODIL TUJE OBLASTI. 

V SPOMIN NA TA DOGODEK 

PRAZNUJE

 KRAJ SVOJ PRAZNIK

KS SOLKAN, SEPTMEBER 1999

Obstoječi spomeniki
Lanko Marušič, 2018
23.10.2022. 00:00
Dodal sveže slike in nekaj besedila. M. Hladnik 23. 10. 2022.
Spominska plošča
Nova Gorica
K. o. 2303 Solkan, parc. št. 2455