| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum vnosa | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spomenik izgnancem |
— |
Šlandrov trg 11. Žalec |
DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA ŽALEC 1941 - 1945 OH, KAKO JE DOLGA, DOLGA POT IZ TUJINE PA DO DOMA OB 60. OBLETNICI VRNITVE IZ IZGNANSTVA ŽALEC, 25. JUNIJ 2005 |
— |
— |
obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
29.5.2023. 00:00 |
— |
graniten monolit |
Žalec |
— |
|
Rudolf Škamlec, Vodole |
Spominska plošča je na hiši št.12, kjer je bila pri Rudolfu Škamlecu leta 1941 pomembna postojanka osvobodilnega gibanja. Rudolf Škamlec je bil 15.11.1941 ustreljen kot talec v Mariboru. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.536. |
Vodole 12 |
— |
— |
— |
uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
23.10.2022. 01:00 |
— |
Spominska plošča |
Maribor |
652 VODOLE, 105/2 |
|
Neznanemu junaku. |
— |
Na levi strani ceste Javornik - Slemene, na vrhu hriba. |
SLAVA JUNAKU, BORCU XIII. BRIGADE KI JE NA TEM MESTU 25.3.1945 DAL SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOBODO DOMOVINE. |
— |
— |
obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
13.3.2022. 00:00 |
S.Gradišnik, sprememba lokacije. |
Granitni kamen. |
Štore |
— |
|
Olševek - spominska plošča kurirski postaji G-20 |
Dne 5. julija 1981 je bila na podružnični šoli na Olševku vzidana spominska plošča iz marmorja (60 cm x 25 cm) z napisom. Relejna kurirska postaja G–20 nad Olševkom je pričela nastajati januarja 1944. Njen prvi kurir je bil Alojz Florjančič-Matija z Visokega, ki je nato postal komandir postaje. Postaja je štela največ po pet kurirjev in so se vse do junija 1944 zadrževali v Olševski gmajni. Zvezo s kamniškim območjem so vzdrževali preko sosednje G–21 na Šenturški gori, naprej na Gorenjsko in čez Savo pa preko postaje G–19 nad Bašljem pod Storžičem in G–24 v Vogljanski gmajni. Junija 1944 so kurirje napadli v gozdu med Olševkom in Velesovim, vendar kurirji na srečo niso imeli žrtev, ker so bili ob napadu zunaj zemljanke in so se rešili. Po neprestanih zasledovanjih in napadih so se preselili višje pod Krvavec, dokler avgusta 1944, zaradi nevzdržnih razmer na tem območju, niso postaje ukinili. Nekaj kurirjev je zapustilo partizanske vrste, večino pa so se vključili v postajo G-19 pod Storžičem.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Spominska plošča je pritrjena na severno fasado podružnične šole v Olševeku (Olševek 59), ki stoji zahodno pred vasjo, južno ob cesti Hotemaže - Olševek |
NA TEM PODROČJU JE V ČASU NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA G - 20 KURIRJI IN ZZB NOV 1980 |
— |
— |
obstoječi spomeniki |
— |
ZBNOB KO Visoko |
— |
— |
spominska plošča |
Šenčur |
Olševek, 196/2, Osnova šola Olševek |
|
Spominsko obeležje padlim občanom |
— |
Ob ob vhodu v cerkev sv. Janeza Krstnika. |
FERDINAND ŠTAKNE ADOLF OBU IVAN PODVRATNIK |
— |
— |
obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 15.08.2020 |
— |
Po "Sistory" Ferdinand STAKNE roj. 28.05.1900, Skorno, Adolf OBU roj. 21.08.1907, Gorenje, Ivan PODVRATNIK roj. 16.05.1909, Skorno pri Šoštanju, vsi ustreljeni v Mariboru 21.05.1942, pokopani v Gradcu.
Bor1974, 03.VII.2022 |
Žare v cerkvi sv. Janeza Krstnika. |
Šmartno ob Paki |
K. o. 0962 GORENJE, parc. št. 620/2 |
|
Gasilski dom Beričevo |
Plošča je bila odkrita leta 1980 in je posvečena enajstim padlim iz Beričevega. EŠD 19347 |
Na vzhodni fasadi gasilskega doma v Beričevem, h. št. 12. |
(zvezda) (Triglav) PADLI ZA SVOBODO AVSEC IVAN 16.11.1916 - 22.12.1942 ZUPANČIČ PAVLE 17. 1.1916 - 15. 6.1943 ŽLE STANISLAV 1. 11.1923 - 21. 2.1944 LUKEŽIČ IVAN 25. 1.1917 - 28.12.1944 SLAVA JIM! |
— |
— |
obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. 7. 2018, dopolnil D.Divjak, 21.8.2019 |
— |
— |
Spominska plošča |
Dol pri Ljubljani |
1760 BERIČEVO, 437/1 |
|
IG - skupni grob šestih talcev |
EŠD: 11553 Grob talcev predstavlja 1,80 x 1,40 m velika in z robniki ograjena površina. Nagrobnik sestavljajo tri nosilne betonske plošče in kamnita plošča iz svetlega kamna, velikosti 1,20 x 1,20 m, z vklesanimi imeni in priimki pobitih. Nad imeni je stiliziran in vklesan Triglav, spodaj z valovi, nad Triglavom je zvezda. Grob je približno na sredini pokopališča, zadaj za kapelico, vzhodno od poti, ki vodi po sredini pokopališča do severnega roba pokopališča. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 69. |
Ig - krajevno pokopališče, okoli 20 m od kapelice, na desni strani poti. |
ZA SVOBODO IN BOLJŠO BODOČNOST SVOJEGA NARODA SO ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA 15.12.1943. DOLINŠEK Anton, DOLINŠEK Pepca, KASTELIC Anton, KASTELIC Ivanka, ŠKERJANC Manca, SVETE Ančka S L A V A J I M |
— |
— |
obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 3.4.2018 |
— |
— |
kamnita plošča, memorialna dediščina |
Ig |
k.o.1700 - Ig, parc. št. 1816 |
|
Franc Zavrl, Vinje |
— |
Ob južnem cerkvenem zidu v Vinjah. |
[križ] RODBINA GROSOVA Franc Zavrl *26. 1. 1926 padel 9. 1. 1944 [še druga imena domačih] |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 12. 1. 2019 |
— |
— |
Nagrobnik |
Dol pri Ljubljani |
1765 VINJE, 1 |
|
Dol pri Hrastovljah spominska plošča bataljonu |
Siva marmorna plošča z rdečo petokrako zvezdo na betonski steni, prizidani k betonski škarpi, v spomin na ustanovitev 3. bataljona Istrskega odreda. Postavljena 1972. EŠD 14015 |
V vasi Dol pri Hrastovljah sredi vasi ( kjer se cesta skozi vas razcepi proti cerkvi, južno od cerkve) je postavljena na podpornem zidu plošča posvečena 3. bataljonu Istrskega odreda. |
V SPOMIN NA USTANOVITEV 3. BATALJONA ISTRSKEGA ODREDA NOV 30. NOVEMBER 1943 |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 11. 04. 2017 |
— |
— |
Spominska plošča bataljonu 3. Istrskega Odreda |
Koper |
2617 HRASTOVLJE, 2259/3 |
|
Podblica - Spomenik Viktorju Kejžarju |
OPIS obeležja: Originalno oblikovan kamen v obliki plamen in samostojne plošče,; spomenik, delo slikarja Vinka Tuška, je bil odkrit leta 1980. Na pobodo ZB NOB KO Besnica-Podblica in KS Podblica, s kulturnovarstvenim soglasjem ZVKDS, s financ. sredstvi MO Kranj, je spomenik obnovil Jaka Grmek, v poletju 2016. ŽIVLJENJEPIS: Rojen je bil 28. oktobra 1910 v Sorici nad Škofjo Loko (ne na Jesenicah kot napačno piše na plošči). Zaradi zgodnje očetove smrti ga je vzel k sebi stric v Gorje, kjer je obiskoval šolo in pomagal na stričevi kmetiji. V Gorjah je ostal do sedemnajstega leta, nakar se je zaposlil v jeseniški železarni. Sodeloval je v stavki leta 1935, bil je član stavkovnega odbora na Javorniku in je bil leta 1936 sprejet v komunistično partijo. Zaradi aktivnega dela pri širjenju komunistične miselnosti je bil leta 1940 aretiran in obsojen na mesec dni zapora. V začetku januarja 1941 je bil poslan v taborišče Ivanjice, od koder je prišel domov šele nekaj dni pred razsulom Jugoslavije. Po nemški okupaciji se ni več zaposlil. Nemci so ga kot znanega komunista aretirali že mesec dni po okupaciji in ga odpeljali v Begunje, kjer je bil zaprt do 13. junija. Ob okupaciji je bil imenovan za sekretarja okrožnega komiteja KPS Jesenice. Medtem, ko je bil zaprt, je te naloge opravljal Jože Gregorčič. Po vrnitvi iz zapora je odšel v ilegalo. Ilegalno se je zadrževal v okolici Jesenic in, čeprav je bil bolan, ves čas opravljal odgovorne partijske naloge v zvezi s pripravami na vstajo, pri organizaciji OF in utrjevanju enotnosti v boju proti okupatorju. V začetku aprila 1942 mu je bilo delo na jeseniškem terenu povsem onemogočeno, zato je odšel pod Stol, oziroma na Ajdno, kjer je bil sedež Okrožnega komiteja KPS Jesenice. Ob imenovanju grup odredov in ob formiranju I. grupe odredov je bil imenovan za pomočnika politkomisarja te grupe, julija 1942 pa za člana Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko. OPIS DOGODKA:28. avgusta sta četi policijskega smučarskega oddelka, nastanjeni na Bledu, z nekaj četami 19. policijskega polka Alpenland odšli za partizani na Jelovico, naslednjega dne pa so se jim pridružile tudi 2. in 3. rezervna mobilizirana orožniška četa Alpenland, 2. težka četa in nekaj čet 18. policijskega polka. Ob vzpenjanju na Jelovico so pod Belo pečjo nad Podblico ustrelili člana PK KPS za Gorenjsko Viktorja Kejžarja. Kejžarjevo truplo so vaščani našli kasneje. VIRI: Gorenjska med NOB/Jamnik in tehnika Meta/France Benedik: Življenjepisi padlih domačinov knjiga Kranjsko okrožje v NOB 1941 – 1945 Ivan Križnar, stran 213 http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21276 EŠD: 21276, memorialna dediščina Viktor Kejžar. Systory. Foto: Jože Bešter |
Nahaja se nad cesto med Jamnikom in Dražgošami, malo pred odcepom za Podblico. |
Kejžar Viktor/Peter//28.10.1910 Jesenice/28.8. 1942 Bela peč nad Podblico/član pokrajinskega komiteja komunistične partije Slovenije za Gorenjsko/Slava padlemu!/1980 Občinski konferenci ZKS/Jesenice Kranj Opomba: Na spomeniku je naveden napačen kraj rojstva: namesto Jesenice je pravilno Sorica. |
— |
— |
obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik in Lado Nikšič, nov.2016 |
— |
— |
— |
Kranj |
Nemilje, 597/1, Podatek o lastniku ni javen |
|
Grant |
— |
V vasi Grant, v bližini hiše Grant 7 (mlekarne). |
V neenaki celodnevni borbi z močnim sovražnikom je 21. 12. 1943 na tem
področju padlo trinajst borcev bataljona 17. SNOB Simona Gregorčiča. Slava jim!
|
— |
— |
obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 18. 3. 2017; sliki 2 in 3 Bor1974-10.X.2020 |
27.7.2021. 00:00 |
Popravki in dopolnila besedila Mojca Luštrek 27. 7. 2021. |
spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Tomazin Anica-Pepca |
— |
Pokopališče Barbara |
TOMAZIN ANICA-PEPCA26.7.1912 - 13.10.1976 |
— |
— |
obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
14.10.2022. 01:00 |
— |
Nagrobnik |
Prevalje |
— |
|
Idrija pri Bači - Plošča Jožetu Bedenku |
— |
V vasi Idrija pri Bači nasproti bara Party bar, kjer je avtobudsna postaja je na hiši št.45 plošča. |
zvezda stilizirana veja PRED TO HIŠO JE 29. APRILA 1945 PADEL IDRIJSKI RUDAR JOŽE BEDENK ČLAN OKROŽNEGA NAČELSTVA NARODNE ZAŠČITE ZA SEVERNO PRIMORSKO OZZB NOV TOLMIN |
— |
— |
obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič, 17.7.2019
5.maj 2021 dopolnil podatke D.Divjak |
5.5.2021. 00:00 |
5.5.2021 dopolnil podatke in uredil napis D.Divjak |
Spominska plošča |
Tolmin |
K.o.: 2256-IDRIJA PRI BAČI, št.parc.: 295/4 |
|
Spomenik NOB Šentanel |
Sredi vasi Šentanel stoji spomenik, ki so ga krajani posvetili vsen padlim borcem NOB in žrtvam fašističnega nasilja v letih 1941 - 1945 iz vasi in okolice. Spomenik je izklesal iz črnega hrasta domačin z Leš, akademski kipar Andrej Grošelj. Visok je 6 m in ponazarja duhovno neupogljivost koroških ljudi. Ob vznožju sta na dveh spominskih ploščah posvetili. |
Na sredini vasi pod Cerkvijo. Dostop je iz ceste Prevalje - Črna. Pri Štoparju se cesta odcepi desno v turistično vas Šentanel. |
NAŠA ŽIVLJENJA SMO DALI ZA VAŠO SVOBODO PADLI PARTIZANI SVOJIM SINOVOM VAŠE ŽRTVE BO NAŠA PRISEGA ZVESTOBE DOMOVINI SINOVI PADLIM OČETOM - BORCEM |
— |
— |
— |
— |
Aloju Ovnič 21. april 2017 |
— |
— |
Iz črnega hrasta izklesan 6 m visok, v podnožju sta dve plošči z napisom |
Prevalje |
— |
|
Lokovec |
Do ploščadi vodijo kamnite stopnice. Trije kamniti stebri pravokotnega tlorisa in posvetilni kamen. Avtor spomenika je Tomaž Vuga, postavljen 26. 9. 1965.
Verzi na posvetilnem kamnu: Oton Župančič, Manom Josipa Murna - Aleksandrova. |
Na levi strani ceste iz Čepovana, 500 m pred Lokovcem, 50 m za cestnim odcepom levo; oz. v križišču cest za Srednji in Zgornji Lokovec.
Hiša v bližini: Lokovec 69 |
Navpični napis na vsakem od treh kamnitih stebrov: ŽRTVAM V NOB . IMELI SMO LJUDI – V POLJANI CVET, |
— |
— |
obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 24. 4. 2017, foto 21. 7. 2010
L. Marušič - dodal eno sliko 5.4. 2022 |
21.5.2024. 00:00 |
M.Kermavnar, 21. 5. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil napis na plošči in dodal fotografijo 3/1 ter katastrske podatke. |
stebri |
Nova Gorica |
K. o. 2296 Lokovec, parc. št. 719/1 |
|
Hrastovlje spomenik padlim borcem |
Spomenik je posvečen padlim borcem iz Hrastovelj in žrtvam fašizma ter umrlim v internaciji. |
Spomenik je na pokopališču v Hrastovljah. |
PADLIM BORCEM V NOB, ŽRTVAM FAŠIZMA IN UMRLIM V INETRNACIJI 1943 - 1945 KOCJANČIČ ANTON 1901 KOCJANČIČ ANTON 1902 KOCJANČIČ JOŽE 1903 KOCJANČIČ ŠTEFAN 1908 KOCJANČIČ ANGEL 1914 KOCJANČIČ JOŽE 1914 KOCJANČIČ JOŽE 1925 KOCJANČIČ JOŽE 1926 MARKUČIČ JOŽE 1922 POHLEN ANDREJ 1902 RIHTER RENATO 1911 ŠVAB ANDREJ 1897 KOCJANČIČ ANTON 1928 POSTAVILI VAŠČANI 1990 |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 11. 04. 2017 |
— |
— |
Spomenik padlim v NOB |
Koper |
2617 HRASTOVLJE, 2329 |
|
Ustanovni kongres KPS, Čebine |
Na Čebinah nad Trbovljami je bil leta 1937 ustanovni kongres KPS. Kongresa so se udeležili Edvard Kardelj, Pepca Maček, Miha Marinko, Franc Leskošek, Albin Vipotnik, Alojz Hohkraut, Franc Farčnik, Janez Marentič, Vencelj Perko, Franc Salomon, Ivan Tominc, Ignac Tratar in Jože Butinar. Viri: Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 25. Vodnik po partizanskih poteh. |
Zg. Čebine 4. |
V tej hiši je bil 18. aprila 1937 ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. |
— |
— |
obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 4. 2017, foto 4. 7. 2010 |
— |
Dopolnil S.Gradišnik, 8.3.2022 |
plošča, spominska soba |
Trbovlje |
— |
|
VISOKO, krajevno pokopališče - grobišče in spomenik padlim borcem in žrtvam FN |
Krajevno pokopališče na Visokem je v južni smeri od cerkve na Kureščku, oz. ob cesti, ki pelje do cerkve. Grobišče je v drugi vrsti, na desni strani, ob zahodnem zidu pokopališča. Je okvirjeno in velikosti okoli 2 x 2 m, nagrobnik pa predstavlja kamnita plošča, velikosti 40 x 150 cm, s konkavnim zgornjim robom, 50 cm od tal in vzidana v pokopališki zid. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 70. |
Okoli 2 km od Golega proti Zapotoku naletimo na smerokaz za Visoko oz. za Dom na Kureščku. Napotimo se na to cesto in peljemo proti vrhu Kureščka, kjer je cerkev. Okoli 150 m pred vrhom zagledamo na levi strani cestišča kapelico in pokopališče. |
V TEM SKUPNEM GROBU POČIVA 28 BORCEV NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE SLOVENIJE IN 7 TALCEV IZ VASI ZAPOTOK IN VISOKO, KI SO PADLI LETA 1942. ODZVALI SO SE KLICU DOMOVINE V LETIH NAJHUJŠE PREIZKUŠNJE IN DALI SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOBODO, ZA PRAVICO, ZA SREČNEJŠO PRIHODNOST VSEH LJUDI. |
— |
— |
obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 25.4.2018 |
— |
— |
kamnita plošča, memorialna dediščina |
Ig |
k.o.1712 - Zapotok, parc. št.737 |
|
Kurirska postaja, Stranice |
Postaja je bila v gozdu nad kmetom Kolarjem.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Ob cesti skozi vas Stranice, med pokopališčem in parkirnim prostorom na SV in šolo na JV, ob skulpturi s kroglo. |
V TEM OKOLIŠU |
— |
— |
obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 31.7.2020
7.marec 2021 dopolnil D.Divjak |
7.3.2021. 00:00 |
7.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
— |
Zreče |
K.o.: 1103-STRANICE, št.parc.: 40/5 |
|
Vidmajer Rafael |
— |
Pokopališče Celje |
VIDMAJER RAFAEL24.8.1922 + 21.5.1942ustreljen v Mariboru |
— |
— |
obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišniik |
8.11.2022. 00:00 |
— |
Nagrobnik |
Celje |
1082 TEHARJE, 837 |
|
Korbar Branko |
— |
Pokopališče Gabrsko |
KORBAR BRANKO IMENŠEK JOŽE |
— |
— |
obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
12.5.2023. 00:00 |
— |
Nagrobnik |
Trbovlje |
— |
|
Bolnišnica Tisnik |
Proti koncu leta 1943 so nekateri kurirji uredili v naravni kraški jami zasilno bolnišnico. To skrivališče leži pod skalo, vzhodno od požgane Tisnikarjeve hiše na najjužnejšem vrhu Tisnika. Leta 1944 je prihajal zdravit ranjence zdravnik, katerega je vodil kmet Večko Ignac-Levičnik in Navršnik Jože. Bolnike je oskrboval Levičnik..Ta naravna kraška jama je postala zatočišče ranjenih partizanov po prihodu 14.divizije. V njej so ležali Meh Justin in drugi ranjenci. Meh Justin je vodil v bližini obveščevalno točko XIV. divizije v Završah, na javki "Pri črešnji", v hiši kmeta Pejovnika. Za hrano ranjencev je skrbel Ivan Mirkac iz Šentvida. V jami so imeli štedilnik in lesena ležišča. Po vojni so našli v jami uničene pištole, ki jih hrani muzej NOB. Vir: Kartice MNO Slovenije. |
V Hudi Luknji pri Megalecu zavijemo levi v hrib. Peljemo do grebena in nadaljujemo peš od kapele čez travnik po grebenu Tisnika do južnega vrha. Pred koto 786 (vrh Tisnika) zavijemo z južnega vrha desno v prepad. Steza nas po nekaj metrih pripelje do bolnice. |
Besedila ni Bolnico označuje le trigonometrijska točka Bolnišnica se je imenovala TISNIK. |
— |
— |
obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, |
21.11.2022. 00:00 |
— |
kraška jama |
Mislinja |
— |
|
Spominska plošča o poimenovanju ceste Solčava - Črna |
— |
Plošča stoji v Solčavi pri odcepu ceste za Podolševo z desne strani. |
CESTA KOROŠKIH PARTIZANOV SOLČAVA - ČRNA NA KOROŠKEM |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 7.5.2018 - nedokončano |
— |
— |
Bronasta plošča |
Solčava |
k.o.Solčava, |
|
Sočerga spomenik žrtvam fašističnega nasilja |
Spomenik stoji na pokopališču v Sočergi levo po cesti na hribčku pred vasjo ki pelje proti Hrvaški. |
Na pokopališču pred vasjo Sočerga. |
ZA ISTRO STE ŽIVLJENJE SVOJE DALI , V TEM SKUPNEM GROBU SMO VAS POKOPALI. POD KAMNOM ISTRSKIM STE POKOPANI, JUNAKI ISTRI IN SVOBODI VDANI. SOČERGA PADLI 02. 10. 1943 . SAV FRANC 1906 MOVRAŽ STARC JOŽEF 1904 MOVRAŽ KNEZ ANTON 1900 MOVRAŽ STEPANČIČ IVAN 1902 MOVRAŽ FANTINIČ MARCEL 1928 ŠEKI PALČIČ MIRKO xxxxx LUKINI MARŠIČ JOŽE 1922 MARSIČ MARŠIČ SILVO 1926 MARSIČI PALČIČ ROK 1894 MARSIČI PALČIČ IVAN 1905 LUKINI 10 PADLIH… PALISKA MARJO 1915 SOČERGA BARBARIČ ANTON 1888 SOČERGA RADOVAC JOSIP 1905 SOČERGA GREGORIČ ANTON 1873 SOČERGA na posebni plošči: PALISKA ANTON *7.5.1898 - 11.3.1977 SKUPAJ 24 ŽRTEV FAŠITIČNEGA TERORJA. |
— |
— |
obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Zorč 16. 03. 2017 |
— |
M. Kermavnar, 23.3.2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 in imena padlih. |
Spomenik s 16 nagrobniki |
Koper |
2619 SOČERGA, 1238 |
|
Josip Broz - Tito in Franc Leskošek - Luka |
Leta 1975 je bilo pred Litostrojem svečano odkrito spominsko obeležje uvedbi samoupravljanja. Desetletje kasneje je bil spomenik dopolnjen z novo arhitekturo ureditvijo. Po načrtu arhitekta Črtomirja Mihelja, ki je oblikoval že prvotno spominsko obeležje, sta bila na tlakovano ploščad pred obeležjem dodana še visoka granitna členjena slopa, na katera sta bila pritrjena bronasta doprsna kipa Josipa Broza Tita, po katerem se je Litostroj imenoval (Titovi zavodi Litostroj), in Franca Leskoška - Luke, ki je zaradi angažmaja pri ustanavljanju tovarne prejel naziv "oče Litostroja". Titov kip je stal na mestu, s katerega je ob proslavi leta 1975 množici govoril upodobljenec, medtem ko je bil Leskoškov kip nekoliko zasukan, da je gledal proti Titu. Avtor bronastih doprsnih kipov je bil akademski kipar Stojan Batič. Celotna kompozicija je bila postavljena na zelenici, ki je dobila ime Park delavcev Litostroja. Postavitev kipov je moral potrditi tudi koordinacijski odbor za obeleževanje imena in dela Josipa Broza Tita pri republiškem komiteju SZDL Slovenije. Svečano odkritje spominskega ambienta je bilo 7. septembra 1985, skoraj točno deset let po odkritju prvotnega spomenika, ob priložnosti 35. obletnice uvedbe samoupravljanja v Litostroju in 38. obletnice delovanja tovarne. Kipa so odkrili štirje delavci Litostroja, ki so se posebej izkazali s svojimi delovnimi rezultati in družbenim delom. Danes kipov in podstavkov ni več na prvotnem mestu. Leskoškov spomenik s podstavkom vred je bil prenesen na zelenico pred upravo podjetja. Usoda doprsja Josipa Broza - Tita je zaenkrat neznana. Viri: "On nas je vodil - gradili smo skupaj", Litostroj, junij 1983, str. 1 (povezava). J. K., "Osnovna šola Trbovlje naj nosi Titovo ime", Delo, 20. 3. 1985, str. 2 (povezava). t. š., "Park delavcev", Litostroj, avgust-september 1985, str. 3 (vir slike 3) (povezava). L. Z., "Praznovanje v Parku delavcev in odprta vrata v Litostroju", Delo, 6. 9. 1985, str. 5 (povezava). "V znanju in lastnih silah je naša bodočnost", Litostroj, oktober 1985, str. 1 (vir slik 1 in 2) (povezava). Janez Bregar, "Proslava ob 35-letnici", kamra.si (vir slike 4) (povezava). vsi123 |
Doprsna kipa sta stala pred spominskim obeležjem samoupravljanju v Litostroju, ki še vedno stoji ob vhodu v industrijski kompleks Litostroj Power, pred halo na naslovu Litostrojska cesta 50 v Ljubljani. Kipa sta bila odstranjena. |
JOSIP FRANC |
— |
— |
neobiskani spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
28.4.2025. 00:00 |
— |
Doprsna kipa |
Ljubljana |
— |