Kamnit blok z vklesanim posvetilnim napisom. Na dveh obdelanih kamnih so imena padlih borcev in talcev. Arhitekt Albert Sušnik, odkrit 4. 7. 1959. Verzi so iz pesmi Pohod Dušana Mevlje.

EŠD 15845

IZ DREVJA SENC, OBLAKOV
VSTAJAJO SPOMINI. POČIVAJO
OB VODAH, V HRIBIH, OB
CESTAH TOVARIŠI UBITI. 
NI NAS MRTVIH STRAH.
POGUMNO Z NJIMI STOPAMO
NAPREJ V TIŠINI.

              BORCI

LENASSI JOŽEF 16.I.1912-28.IX.1943

BIAZICCO RADO 10.X.1910-XII.1943

SEVER JOŽEF 13.IX.1913-XII.1943

ŽITKO FRANC 5.XI.1925-7.II.1944

BIZJAK ANTON 28.II.1927-30.VI.1944

KRAŠNA JOŽEF 8.IX.1918-3.X.1944

ČELHAR ANTON 13.VI.1913-1944

ČANČULA MILAN 18.VIII.1925-11.II.1945

KENIČ JAKOB 7.VI.1911-30.IV.1945

KRIŽAJ MILOŠ 7.XII.1911-17.I.1945

               TALCI

KRIŽAJ DRAGO       23.II.1928-23.IV.1944

KRIŽAJ ALOJZ         16.VI.1897-23.IV.1944

STEGEL ANTON       14.II.1892- 23.IV.1944

DEKLEVA JOŽEF      17.XI.1907-23.IV.1944

KRIŽAJ ANTON        20.I.1895-10.I.1944

Spomenik je posvečen članom kolektiva, ki so padli kot borci, talci ali bili žrtve fašističnega terorja v letih 1941 - 1945.

Spomenik je vlit v bron in predstavlja borko s puško in otrokom. Kip – visok je 240 cm – stoji na granitnem podstavku-kocki (120 cm x 120 cm x 120 cm). Na stranskih ploskvah kocke so vklesana imena padlih članov kolektiva (sedeminpetdeset imen), posvetilo in letnica 1941 - 1945.

Že junija 1941 je bila v tkalnici nekdanje tekstilne tovarne »Jugobruna« ustanovljena organizacija OF. Oktobra 1941 so bile v tovarni že prve aretacije. Okupatorji so bili posebno sumljivi nekdanji organizatorji znane tekstilne stavke leta 1936, če že tedaj niso bili odpuščeni z dela. Aretirane so odpeljali v begunjske zapore ali pa so jih z družinami izselili v Srbijo.

Spomenik je delo kiparja Staneta Keržiča, postavil pa ga je delovni kolektiv tovarne »Tekstilindus«. Odkrit je bil 28. novembra 1963.

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 15-17.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 229.

EŠD: 21453, memorialna dediščina

Opomba: obeležje (očistiti in obnoviti črke) kot tudi okolico je potrebno urediti in vzdrževati!

    prednja ploskev:
PONOSEN V SVOBODI JE DELAVSKI ROD,
NAŠA SMRT NI ZGOLJ SPOMIN,
ŽIVLJENJE, KI ZDAJ TU KIPI,
SE POJI IZ NAŠIH KORENIN.
.
    zadnja ploskev:
ALJANČIČ BOGOMIR   BENEDIČIČ ALBIN   BENEDIČIČ RUDI
BENEDIK MARTIN   BENEDIK MILKA   BETON FRANC
BIČEK HENRIK   BLAZNIK NIKOLAJ   BUKOVNIK KRISTINA
BURGAR NIKO   DACAR LEOPOLD   DOLINAR MARIJA
DRAGAR REZKA   ENGELMAN BOGDAN   FIDLER VALENTIN
GORJANC VILJEM   HAFNER ALOJZ   HAJDUKOVIČ VLADIMIR
JAN MARJAN   JANC FLORJAN   JENKO VINKO
JEREB JOŽE I   JEREB JOŽE II   JUGOVIČ BLAŽ
KALAN JANKO   KANIŽAR BORIS   KLAVŠEK FRANC
KOČAR STANE   KOSELJ RUDOLF   KOŠNIK MIRKO
KOVAČ IVAN   KRAMAR JOŽE   KRT MATEVŽ
LEBAR GABRIJEL   LOGAR FRANC   MAČEK ANDREJ
MARKUN JANEZ   MESERKO VINKO   MEŽEK JANKO
MLINAR LUDVIK   NOVAK FRANC   OCEPEK JANEZ
PAPEŽ RUDI   PAVLIN STANKORAKOVEC ALOJZ
RESMAN JOŽE   ROZMAN MAKS   SELJAK PAVLA
SUHOMEL BOGOMIR   ŠKOBRNE IVAN   ŠTRAVS AVGUŠTIN
ŠVEGELJ MIRKO   TAVČAR IVAN   TERAN VALENTIN
VIDMAR IVAN   ZAVRL STANKO   ŽUN FRANC
.
    stranska ploskev1941 - 1945

[zvezda]

KO DOMOVINE SPEV
ZLIJE SE V SVOBODE GLAS
TOVARIŠI, TAKRAT ODMEV
NESMRTNE SLAVE JE ZA VAS

PADLIM PARTIZANOM
XXIX. UDARNE
HERCEGOVSKE DIVIZIJE
V BOJU ZA OSVOBODITEV
SLOVENSKEGA PRIMORJA
???PR??

• Vladimir Kukanja. Sistory.
  datum rojstva: 26. 5. 1919, kraj rojstva: Mali Dol, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: 3. Južno-primorski odred,nam. kom., datum smrti: 16. 2. 1944, kraj smrti: Skopo, država smrti: Slovenija, kraj pokopa: Kobjeglava, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: Samomor, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
• KUKANJA VLADIMIR Pokopališče Kobjeglava, Geneanet.org, str. 11.

                    [križ] 

        KUKANJA VLADIMIR

      * 26. 5. 1919 V MALEMDOLU
PADEL V NOV 26. 2. 1944

Leta 1975 je bilo pred Litostrojem svečano odkrito spominsko obeležje uvedbi samoupravljanja. Desetletje kasneje je bil spomenik dopolnjen z novo arhitekturo ureditvijo. Po načrtu arhitekta Črtomirja Mihelja, ki je oblikoval že prvotno spominsko obeležje, sta bila na tlakovano ploščad pred obeležjem dodana še visoka granitna členjena slopa, na katera sta bila pritrjena bronasta doprsna kipa Josipa Broza Tita, po katerem se je Litostroj imenoval (Titovi zavodi Litostroj), in Franca Leskoška - Luke, ki je zaradi angažmaja pri ustanavljanju tovarne prejel naziv "oče Litostroja". Titov kip je stal na mestu, s katerega je ob proslavi leta 1975 množici govoril upodobljenec, medtem ko je bil Leskoškov kip nekoliko zasukan, da je gledal proti Titu. 

Avtor bronastih doprsnih kipov je bil akademski kipar Stojan Batič. Celotna kompozicija je bila postavljena na zelenici, ki je dobila ime Park delavcev Litostroja. Postavitev kipov je moral potrditi tudi koordinacijski odbor za obeleževanje imena in dela Josipa Broza Tita pri republiškem komiteju SZDL Slovenije.

Svečano odkritje spominskega ambienta je bilo 7. septembra 1985, skoraj točno deset let po odkritju prvotnega spomenika, ob priložnosti 35. obletnice uvedbe samoupravljanja v Litostroju in 38. obletnice delovanja tovarne. Kipa so odkrili štirje delavci Litostroja, ki so se posebej izkazali s svojimi delovnimi rezultati in družbenim delom.

Danes kipov in podstavkov ni več na prvotnem mestu. Leskoškov spomenik s podstavkom vred je bil prenesen na zelenico pred upravo podjetja. Usoda doprsja Josipa Broza - Tita je zaenkrat neznana.

Viri:

"On nas je vodil - gradili smo skupaj", Litostroj, junij 1983, str. 1 (povezava).

J. K., "Osnovna šola Trbovlje naj nosi Titovo ime", Delo, 20. 3. 1985, str. 2 (povezava).

t. š., "Park delavcev", Litostroj, avgust-september 1985, str. 3 (vir slike 3) (povezava).

L. Z., "Praznovanje v Parku delavcev in odprta vrata v Litostroju", Delo, 6. 9. 1985, str. 5 (povezava). 

"V znanju in lastnih silah je naša bodočnost", Litostroj, oktober 1985, str. 1 (vir slik 1 in 2) (povezava).

Janez Bregar, "Proslava ob 35-letnici", kamra.si (vir slike 4) (povezava).

vsi123

JOSIP
BROZ
TITO

FRANC
LESKOŠEK
LUKA

• Ermin Benčina. Sistory. 
  datum rojstva: 29. 11. 1926, kraj rojstva: Dobravlje, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: XVII. SNOB Simona Gregorčiča, 3. bat., 3. četa, datum smrti: 21. 8. 1944, država smrti: Slovenija, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote 

»PARTIZANI 17. BRIGADE SIMONA GREGORČIČA, PADLI V BOJIH Z OKUPATORJEVIMI POMAGAČI (I) IN V BOJIH, V KATERIH SO LE-TI SODELOVALI Z OKUPATORJI (II) 
B 
II. 
[…] 
2. BENČINA Ervin, partizan 3. čete 3. bataljona. Doma je bil v Dobravljah pri Sežani. Padel je 20. avgusta 1944 na Krnu. (Vir: Primorski dnevnik z dne 19. junija 1945)« 

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – 2. del,  V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, Ljubljana, 2002, str. 674. 
• Fotografija: Benčina Ermin Geneanet, Pokopališče Utovlje – Sežana, str. 5. 

[križ]

BENČINA

ERMIN    1926  -  1944

Spomenik pod vasjo Kilovče pri Ilirski Bistrici se nanaša na dogodke, ki so se zgodili 4. junija 1942. Fašisti, italijanski vojaki in karabinjerji so se tega dne maščevali za jutranji napad na italijansko vojaško posadko, pa tudi za nekaj drugih akcij slovenskih partizanov v tistem času, ki so vojaško delovali na tem območju. 

Maks Zadnik, „Požig prvih sedmih vasi na Primorskem,“ v: Silvo Fatur, ur., Brkini 74 Tridesetletnica volitev NOO v južnoprimorskem okrožju (Sežana: odbor za proslavo pri občinski konferenci SZDL, 1974), 40-51; Vlasta Beltram, „Druga svetovna vojna (1941-1945) “,  v: Ivan Simčič, ur., Občina Ilirska Bistrica – Monografija (Ilirska Bistrica: Občina Ilirska Bistrica, 2011), 151.

Na 2 metra visokem valjastem steberu z vertikalno zarezanimi polji so vklesana imena 28 padlih vaščanov. Avtorica spomenika je Živa Baraga - Moškon, odkrit je bil 4. 6. 1967.

EŠD 28244

Foto: Nejc Bratina

foto123

TALCEM USTRELJENIM
4. JUNIJA 1942
.
          V SPOMIN
     NA STRAŠNI DAN
       KO STE ODŠLI
           OD NAS
           V TEMO
           PO LUČ
          ZA NOVI
             ČAS
.
AUČIN ANTON           *1908
AUSEC FRANC          *1901
AUSEC ALOJZ           *1904
BARBO JOŽE             *1887
CURK JOŽE                *1908
DOVGAN JOŽE          *1889
FABEC JOŽE              *1888
FABEC LUDVIK          *1899
FABEC ANTON           *1901
FABEC ANTON           *1913
GRIL LUDVIK              *1906
JAGODNIK JOŽE       *1886
KASTELIC FRANC     *1908
KLEMENC JAKOB      *1901
MUHA JOŽE               *1906
PENKO JOŽE             *1909
ROLIH ALOJZ             *1895
SAMSA ANTON          *1909
SREBOT FRANC        *1904
ŠLOSEL JOŽE             *1909
TOMAŽIČ ANTON       *1904
TOMŠIČ JOŽE             *1896
VALENČIČ JOSIP        *1902
VALENČIČ RUDOLF   *1904
VALENČIČ ANDREJ    *1899
VIČIČ ANTON              *1909
VRH VIKTOR               *1902
VRH IVAN                    *1888

• Dominik Ščuka. Sistory.
  datum rojstva: 5. 8. 1924, kraj rojstva: Kobjeglava, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: XVIII. SNOUB Bazoviška,1.četa 3.bataljona, datum smrti: 6. 12. 1945, kraj smrti: Ljubljana, država smrti: Slovenija, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: Slovenija, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
• Fotografija: Dominik Ščuka, Pokopališče Kobjeglava,  Geneanet.org

                 ŠČUKA DOMINIK
     KOBJEGLAVA NA PRIMORSKEM
                   roj. 4. 8. 1924
       ranjen na Opčinah 2. 5. 1945
                 umrl 6. 12. 1945
           PADEL ZA DOMOVINO
                Naj v miru počiva
                                 Žalujoča družina

• Jožef Klemenc. Sistory. 
  datum rojstva: 2. 11. 1911, kraj rojstva: Rakitnik, vojni status: NOV in POS, datum smrti: 30. 3. 1945, kraj smrti: Planina pri Cerknem, kraj pokopa: Planina pri C., vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote 

• Alojz Klemenc. Sistory.
  datum rojstva: 19. 1. 1921, kraj rojstva: Rakitnik, vojni status: NOV in POJ, datum smrti: ??. ??. 1944, kraj smrti: Reka, država smrti: Hrvaška, država pokopa: ?, vzrok smrti: ?, povzročitelj smrti: ? 
   
• Fotografija:  KLEMENC JOŽE, ALOJZ Pokopališče Štivan – Matenja vas, Geneanet, str. 14.

KLEMENC

JOŽE   1911  - 1945
ALOJZ  1921 – 1945

PADLA V NOB

• Karel Valentinčič. Sistory.
  datum rojstva: 20. 9. 1923, kraj rojstva: Petrovo Brdo, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Komanda mesta Cerkno, datum smrti: 17. 11. 1944, kraj smrti: Hudajužna, kraj pokopa:  Podbrdo, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  
  
• Fotografija: VALENTINČIČ KAROL Geneanet, str. 7.

Opomba
Podatek o dnevu in mesecu smrti je v Sistory (20. 9.) drug kot na nagrobniku (3. 11.).

[križ]

          VALENTINČIČ KAROL

* 3. 11. 1923    PADEL 17. 11. 1944

• Terezija Vilar. Sistory. 
  datum rojstva: 4. 9. 1892, kraj rojstva: Dolenji Logatec, vojni status: Civilist, datum smrti: 16. 4. 1944, kraj smrti: Gorenji Logatec, kraj pokopa: Dolenji Logatec, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Črna roka 

• Danica Terezija Vilar. Sistory. 
  datum rojstva: 25. 4. 1920, kraj rojstva: Dolenji Logatec, vojni status: Civilist, datum smrti: 16. 4. 1944, kraj smrti: Logatec, kraj pokopa: Dolenji Logatec, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Črna roka 

»27. VILAR Danica, hči in 28. VILAR Terezija, mati, rojena 1892. Bili sta žena in hči lekarnarja iz Logatca. V noči na 16. april 1944 so vdrli domobranci - pripadniki črne roke v njihovo hišo in iskali očeta, ki je bil skrit v bunkerju in je drugi dan ušel. Namesto njega so ubili ženo Terezijo in hčer Danico. (Vir: Seznam žensk žrtev domobranskega nasilja v RO ZZB; Jože Vidic, Po sledovih črne roke, str. 510-511)«

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev,  2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani : Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, Knjižnica NOV in POS,  knj. 89, str. 365.

....................................................................

• Karol Vilar. Sistory. 
  datum rojstva: 10. 12. 1918, kraj rojstva: Dolenji Logatec, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 23. 6. 1942, kraj smrti: Ljubgojna, kraj pokopa: Dolenji Logatec, vzrok smrti: Usmrtitev s sodbo vojaškega ali posebnega sodišča, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote

»S številno vojsko so 23. junija 1942 izvedli ustrelitev osmih talcev v Horjulu. Poveljstvo divizije sardinskih grenadirjev je odredilo vod za ustrelitev v sestavi 50 mož iz tretjega bataljona črnih srajc ter najmanj 200 grenadirjev za stražo, 1. bataljon 1. polka pa določilo za zavzetje Lesnega brda, kjer je mislilo,  da so partizani, in za nadzorovanje okolice Horjula. Ustrelili so: […] in Karla Vilarja (Dolenji Logatec, 1918). Ustrelili so jih, ker v določenem roku niso izsledili tistih, ki so justificirali sedem domačih izdajalcev na Drenovem griču in v Horjulu, med njimi horjulskega župana.«

• Janez Kos, Gramozna jama, Ljubljana: ČZDO Komunist, TOZD Komunist Ljubljana in Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, 1982, str. 17, 18.

• Fotografija: Vilar Terezija, Danica, Drago Geneanet, Pokopališče Dolenji Logatec, str. 4.

RODBINA VILAR

TEREZIJA
* 1. 9. 1892    + 16. 4. 1944
DANICA
* 25. 4. 1920    + 16. 4. 1944
DRAGO
* 10. 12. 1918    + 23. 6. 1942

Odkrito 1986.
Spomeniki ... Žalec, 80

geslo: DVOJNIK ???

• Luka Kaluža. Sistory. 
  datum rojstva: 14. 10. 1910, kraj rojstva: Narin, vojni status: Sodelavec partizanskega gibanja, datum smrti: 5. 6. 1944, kraj smrti: Buchenwald, država smrti: Nemčija, kraj pokopa: Buchenwald, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote 

• Fotografija: Kaluža Luka Geneanet, Pokopališče Šmihel – Pivka, str. 9.

                          [cvetlice, križ]
                                                   KALUŽA

[fotografija v medaljonu]             LUKA
                                        * 1910     + V NEMČIJI