Partizanstvo na zemljevidu

Memorial Table

Ime

Opis

Lokacija in dostop

Besedilo na spomeniku

Id	Ime	Opis	Lokacija in dostop	Besedilo na spomeniku	Avtor spomenika	Čas postavitve	Status	Opombe	Avtor vnosa	Datum prvega vnosa	Last changed	Spremembe, dopolnila, popravki	Obdobje delovanja
66	Lesen kamen	—	—	—	—	—	Ni določeno	Datum vnosa pred migracijo: NaT	—	—	—	—	1943-1945
77	Topolovec	—	—	—	—	—	Ni določeno	Datum vnosa pred migracijo: NaT	—	—	—	—	1944-1945
82	Pod skalo	Ena izmed bolnišnic v organizaciji NOB je bila tudi bolnišnica Pod skalo. Nahajala se je nad dolino reke Idrije, na meji med Goriškimi Brdi in Beneško Slovenijo. Ustanovljena je pod italijansko okupacijo, julija 1942. Najprej se je nahajala na Policah pod Gomilo, nato pa so jo uredili v naravni votlini s previsno steno med Kolarjevo in Podcelovo kmetijo v Bukovju. Ti kraji se nahajajo nad Doblarjem, na ozemlju sedanje krajevne skupnosti Ročinj. Organizirana oskrba in zdravstvena nega v bolnišnici je trajala skoraj leto dni. Milica Žižmond – Nataša z Vogrskega je kuhala, bolničar Zvonimir iz Zarščine pa je občasno prihajal k ranjencem. Intendantsko delo je opravljal Jože Jug – Silvester, doma iz Zatrebeža nad Avčami. V bolnišnici se je zdravilo 10 ranjencev iz bojev pri Fonih. Trije od teh so v bolnišnici kmalu umrli. To so bili Julij Mikuž iz Zadloga pri Črnem vrhu, Rudolf Kosovel iz Črnič v Vipavski dolini in Izidor Drufovka iz Podsabotina. V tej bolnišnici sta se zdravila tudi dva partizana, ranjena v bojih v Volčanskih Rutih. To sta bila Zvonko Zuodar iz Volč in Štefan Šavli – Oskar doma iz Doblarja. V njej se je zdravilo tudi sedem težje ranjenih borcev iz bitke na Kovačevi planini na Kolovratu. Za bolnišnico Pod skalo sta zvedeli Š. in R., ki naj bi to povedali karabinjerjem v Ročinju. Z namenom, da bi bolnišnico odkrili, je italijansko vojaštvo 31. maja 1943 prišlo v Bukovje. Ko so v popoldanskih urah Italijani že odhajali s pregledanega področja, so opazili votlino, kjer so ranjeni borci imeli zavetišče. Italijansko vojaštvo, posebej izurjeno za težke terene, tako imenovani padalci - prostovoljci, so prišli iz Padove in Firenc, kjer so se take enote zadrževale. V Gorici so se zbirali že v drugi polovici maja 1943. Tistega dne so preiskovali ozemlje v Bukovju, kjer je bila tudi kurirska postaja P 25a. Ujeli so kurirja Franca Dugarja, kar je bilo zanj usodno. Italijanska vojska je z vso silovitostjo napadla votlino, v kateri je bila bolnišnica Pod skalo. Medtem ko so se drugi ranjenci reševali, je intendant Silvester stopil pred vhod votline z namenom, da se preda, a streli so ga v trenutku pokosili. Srečno so se rešili Angel in Blaž Mervič iz Ozeljana, kuharica Nataša, Anton Gerbec iz Gomil, Jože Simčič – Jurij in Štefan Šavli – Oskar ter bolničar Zvonimir, ki pa ga tedaj ni bilo v votlini. Skupaj je bilo sedem rešenih. Italijanski vojaki so po streljanju z lahkim orožjem v votlino metali tudi ročne bombe. Tako je tragično umrlo še pet ranjencev, skupaj s Silvestrom šest. Po zločinsko opravljenem dejanju se je italijansko vojaštvo vrnilo v Gorico. Krute smrti so umrli brata Karlo in Riko Gravnar, Srečko Padovan, vsi iz Števerjana, Franc Kristančič iz Kojskega ter Jože Lampe iz Zadloga pri Črnem vrhu. Zanimivo, da so vse žrtve v votlini ležale vznak. Naslednji dan so karabinjerji iz Ročinja ponovno prišli na kraj krutega dejanja. Trupla so bila neprepoznavna, le Silvestra so prepoznali. Pri njem so našli listek z imeni darovalcev hrane. Karabinjer – vodja policijske postaje v Ročinju, je listek skrivaj stisnil civilistu v roko, ki jih je spremljal do kraja dogodka. S tem je bila tokrat zadeva zaključena. Po tem pohodu omenjenega vojaštva ni bilo več v Gorici, le karabinjerska postaja v Ročinju je še vedno pošiljala svoje patrulje v Bukovje. Trupla tragično preminulih ranjencev pa so ležala na istem mestu vse do sredine septembra 1943. Italijani so pričakovali, da bodo svojci prišli po umrle. A svojcev ni bilo, ker jih ni nihče obvestil. Bolni in ranjeni borci so se odtlej zdravili na samotnih kmetijah. Vir	—	—	—	—	Ni določeno	Datum vnosa pred migracijo: NaT	—	—	—	—	1942-1943
95	Bolnišnica Lipa, SO - 55 - Kobolt (bunker 4)	Sem so prinesli vse ranjence iz Postavkovega bunkerja (št.2). Po pripovedovanju Matije je to bilo tri tedne po pustu 1945 in so tukaj ostali do osvoboditve. Komisar te postojanke je bil neki Slavko.Vir: Kartica MNO Ljubljana in Linasi-Pavčkove bolnice str.78. Tip spomenika: zemljanka Status spomenika: obstoječ	Od Lenassijeve hiše (Kobotovo) proti jugu naravnost v gozd po vodovodni trasi, ki vodi točno preko nekdanje bolnice, ki je slabo vidna. Občina Slovenj Gradec	—	—	—	Ni določeno	—	S.Gradišnik	17.1.2023. 00:00	—	—	1944
64	Svoboda	Bolnišnico so zgradili leta 1945. V njej sta bila dva prostora: operacijska soba in soba za bolnike. V bolnišnici se je zdravilo od 15 do 20 partizanov. Leta 2000 je bil objekt obnovljen. Vir	—	—	—	—	Ni določeno	Datum vnosa pred migracijo: NaT	—	—	—	—	1944-1945
70	Klanec	Zidan objekt, pokrit z rušo, kjer je od začetka maja do 11. 6. 1944 dr. Tine Zajc zdravil ranjence. Ob izdaji in napadu je padlo devet žrtev. Ohranjena lokacija skladišča, kuhinje, spominska plošča (1958). Vir	—	—	—	—	Ni določeno	Datum vnosa pred migracijo: NaT	—	—	—	—	1944
53	Krn	—	—	—	—	—	Ni določeno	Datum vnosa pred migracijo: NaT	—	—	—	—	Od junuja 1944.
55	Drevenik	Rekonstruirana baraka partizanske bolnišnice IV. operativne cone, ki je delovala na tem mestu leta 1944 - 1945. Rekonstrukcija je bila izvedena leta 1999. Vir Je to ista bolnica kot na Formili, 500 m proti vzhodu? M. Hladnik 15. 8. 2022 Pod vrhom Boča, ob cesti Makole-Dom na Boču, je spominska plošča na mestu nekdanje bolnišnice 4. operativne cone, ki je delovala leta 1944/45. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.589. Partizanska bolnišnica Drvenik, spomenik lokalnega pomena, EID 4713.	—	—	—	—	Ni določeno	—	S. Gradišnik	10.4.2023. 00:00	—	—	1944-1945
84	Št. Primož	Partizanska bolnica Št. Primož oz. Bertl je bila ena izmed šestih t.i. Paučkovih bolnišnic na zahodnem delu Pohorja. Zgrajena je bila oktobra 1944, najprej dve baraki, nato pet. Barake niso ohranjene, zaznamuje jo kamen z napisom bolnice. Vir	—	—	—	—	Ni določeno	Datum vnosa pred migracijo: NaT	—	—	—	—	1944-1945
63	Tevakin	Na težko dostopni lokaciji v Drulekovem gozdu na območju Gradišča na Kozjaku je bila novembra 1944 zgrajena partizanska bolnišnica Tevakin. Na levo stran Drave oziroma območja Kozjaka je septembra 1944 prišla glavnina Lackovega odreda, ki se je že kmalu zapletla v hude spopade z okupatorjevo vojsko. Zaradi povečanega števila ranjenih in bolnih borcev obstoječa sanitetna oskrba ni zadostovala, zato so zgradili novo bolnišnico dimenzij 12 x 4 m. Polovica bolnišnice z dobro opremljeno kuhinjo in bivalnim prostorom je bila vgrajena v zemljo, nadzemni del pa skrbno prekrit z zemljo in drugim materialom. Naenkrat je lahko sprejela nad 20 ranjencev, ves čas obratovanja je bila zadovoljivo oskrbovana z zdravili, sanitetnim materialom in živili. Po končani vojni je bolnišnica Tevakin, ki je delovala na skrajnem severnem območju naše domovine propadla, vendar so jo borci Lackovega odreda, nekdanje zdravstveno osebje in ranjenci ter domačini glede na njeno pomembnost ob sodelovanju Koroškega pokrajinskega muzeja sklenili ponovno zgraditi. V polovični velikosti nekdanjega sanitetnega objekta je bila bolnišnica odprta za javnost 17. septembra 1988. Če želite obiskati bolnišnico, morate v Ožbaltu zapeljati na lokalno cesto proti Kapli. Po približno devetih kilometrih vožnje vas čaka še okoli 15 minut prijetne hoje po dveh dobro označenih poteh. Vir	—	—	—	—	Ni določeno	Datum vnosa pred migracijo: NaT	—	—	—	—	1944-1945
87	Izakova bolnica Radiotehnika "Skovik"	Že leta 1941 je Franc Polh-Izak,študent medicine, v Škalskih Cirkovcah pri izviru Lepene uredil prvo partizansko bolnišnico na Štajerskem.Objekt je bil zgrajen v gozdu pod hišo njegovega brata.Bolnišnica ni bila nikoli izdana. Dostop:Iz Cirkovc proti Graški gori.Na sredini poti,cca 1 km nad Cirkovcami parkiramo avto ob manjši jasi in gremo peš na levo proti izviru Lepene. RADIOTEHNIKA "SKOVIK" OK KPS ŠALEŠKO-MISLINJSKO OKROŽJE Tehniko "Skovik" so zgradili maja 1944 na posestvu Martina Polha nad Škalskimi Cirkovcami, kjer je delovala od junija do 12.septembra 1944. Izak je odločil. Odšli so na kraj njegovega bunkerja iz leta 1941, kjer so tik njega zgradili nov objekt-tehniko. Osebje: "Mojka", šef tehnike, Lojze Marzel-Vedrin, kurir, Jože Meh-Pepček, kurir in "Rigo" Vir: Bogdan Žolnir, Partizanski tisk, str.95	Dostop do postojanke je najlažji od domačije Pivnik nad Škalskimi Cirkovcami.	—	—	—	Ni določeno	—	S.Gradišnik	18.4.2023. 00:00	—	—	1941-1945-bolnica junij 1944 do 12.septembra 1944-radiotehnika
57	Mežakla	Partizanska bolnišnica na Mežakli je skromen lesen objekt v bližini Zakopov, ki je bil postavljen decembra leta 1942 kot zatočišče ranjencev. Bolnišnica je bila znana tudi kot Mala bolnica in je predstavljala prvo partizansko bolnišnico na Gorenjskem. Značilno zanjo je bilo predvsem to, da je Nemci ves čas II. svetovne vojne niso odkrili.	—	—	—	—	Ni določeno	Datum vnosa pred migracijo: NaT	—	—	—	—	1942-1945
93	Bolnišnica Lipa-SO-55-Burc (skladišče in grobovi)	Bunker Lipa št. 1 je bil v gozdu, imenovanem Burc, v bližini Vodriža. Deloval je od aprila do jeseni 1944, ko so ranjence premestili v bunker v gozdu Kobotove kmetije nad Podgorjem. Objekt za ranjence je meril 6x4 metre in je stal v strmem bregu v skoraj neprehodnem mladem smrekovem gozdu. Bil je brez oken, svetloba je prihajala pri vratih. Kapaciteta objekta je bila dvajset oseb. Južno od objekta je bila baraka za skladišče, blizu nje stranišče. V bližini objektov so pokopali tri ranjence, ki so tu umrli. "Še preden sem jaz prišel je v tej bolnici ležal narodni heroj Tone Vidmar - Luka. Bil je najmanjši bunker. Potem so Luko prenesli k dr. Paučku." Vir: Marjan Linasi, Paučkove partizanske bolnice, str.78.	V Hrib Burc na koti 650. Pri Mostnarju desno proti Burcu..	—	—	—	Ni določeno	—	S. Gradišnik	17.11.2022. 00:00	—	—	1944
47	Trška gora	Potrebe po ureditvi partizanskih bolnišnic na območju zahodnega Pohorja so se pojavile v zadnjem letu druge svetovne vojne, ko je po prihodu 14. divizije na Štajersko februarja leta 1944, območje partizanske 4. operativne cone, kamor je spadala tudi Koroška, zajela množična vstaja proti nemškemu okupatorju. Takrat so doktorju Ivanu Kopaču naročili, naj na zahodnem Pohorju zgradi skrivne partizanske bolnišnice, ki bodo lahko sprejele večje število ranjencev. Od aprila 1944 do konca druge svetovne vojne je tako s pomočjo aktivistov in domačega prebivalstva postopoma zgradil šest bolnišničnih kompleksov, imenovanih Paučkove bolnišnice. V teh bolnišnicah se je zdravilo približno 300 ranjencev (partizanov, pa tudi pripadnikov zavezniških vojsk), za katere je skrbelo približno sto pripadnikov osebja, poleg bolnišnic pa sta bili posebni enoti tudi centralni sanitetni ekonomat in centralna lekarna. Okupator ni odkril nobene izmed bolnišnic, ki načeloma niso smele vedeti druga za drugo in so bile označene s skrivnimi imeni.	—	—	—	—	Ni določeno	Datum vnosa pred migracijo: NaT	—	—	—	—	1944-1945
96	Bolnišnica Tisnik	Proti koncu leta 1943 so nekateri kurirji uredili v naravni kraški jami zasilno bolnišnico. To skrivališče leži pod skalo, vzhodno od požgane Tisnikarjeve hiše na najjužnejšem vrhu Tisnika. Leta 1944 je prihajal zdravit ranjence zdravnik, katerega je vodil kmet Večko Ignac-Levičnik in Navršnik Jože. Bolnike je oskrboval Levičnik..Ta naravna kraška jama je postala zatočišče ranjenih partizanov po prihodu 14.divizije. V njej so ležali Meh Justin in drugi ranjenci. Meh Justin je vodil v bližini obveščevalno točko XIV. divizije v Završah, na javki "Pri črešnji", v hiši kmeta Pejovnika. Za hrano ranjencev je skrbel Ivan Mirkac iz Šentvida. V jami so imeli štedilnik in lesena ležišča. Po vojni so našli v jami uničene pištole, ki jih hrani muzej NOB. Vir: Kartice MNO Slovenije.	V Hudi Luknji pri Megalecu zavijemo levo v hrib. Peljemo do grebena in nadaljujemo peš od kapele čez travnik po grebenu Tisnika do južnega vrha Tisnika, označenega s T točko. Pred koto (slika) zavijemo z južnega vrha desno v prepad. Steza nas po nekaj metrih pripelje do bolnice. Občina: Mislinja	—	—	—	Ni določeno	—	S.Gradišnik, 21.11.2022	14.4.2024. 00:00	—	—	1944
97	Bolnišnica - Lisičje jame	Za potrebe zdravljenja ranjencev so domači aktivisti OF že novembra 1943 usposobili naravno kraško jamo blizu Koprivnikarjeve domačije v Šentvidu nad Valdekom (Završe), v katero je bilo mogoče priti samo v ležečem položaju skozi ozko luknjo. Njeno skrivno ime je bilo Lisičja luknja.Vir: Marjan Linasi, Paučkove partizanske bolnice. Bunker je bil še kar prostoren. Naredili so mi posteljo. Bilo je vlažno, saj je kapljalo z vseh strani. Hrano so mi nosili ponoči. Dr. Rakuša me je hodil previjat. Vir: Justin Meh, Še pomnite tovariši... Bolnišnica je zaklenjena in označena s konjsko glavo.	Takoj nad izlivom Ponikve v Hudo Luknjo. Občina: Mislinja	—	—	—	Ni določeno	—	S.Gradišnik, 29. 5. 2023	14.4.2024. 00:00	—	—	—
71	Zima	Partizanska bolnišnica Zima je spadala v sanitetni odsek IV. operativne cone na območju med Celjem-Poljčanami-Slovenskimi Konjicami-Vojnikom. Potreba po njej se je pokazala zaradi intenzivnejšega delovanja Bračičeve in Tomšičeve brigade poleti 1944. Izgradnjo so izvedli domači aktivisti po naročilu štaba XIV divizije. Prostor za bolnišnico so poiskali v gozdu Šohta, v jarku. Tu je bila zagotovljena voda in možnost zakrivanja sledov dostopa v zimskih mesecih. Leta 1958 so bolnišnico odprli za javnost in jo leta 1976 obnovili. Partizanska bolnišnica Zima je spominek humanosti in skrbi za sočloveka. Lokacija: V Cerovcu - v gozdu ob počivališču Zima ( avtocesta Dramlje-Celje) Dostop po pešpoti s kmetije Žonta v Cerovcu.	—	—	—	—	Ni določeno	Datum vnosa pred migracijo: NaT	—	—	—	—	1944-1945
44	Jesen	Bolnišnico so začeli graditi v drugi polovico oktobra 1944 (na jesen - po tem je dobila tudi svoje ime JESEN). Pri okoliških kmetih so dobili potrebno orodje, da so lahko začeli z delom. Novembra so imeli postavljeno že ogrodje za barake. Tramove so vezali s trtami, le izjemoma so uporabljaji lesene kline za zabijanje, da ne bi izdali svoje lokacije. Bližini bolnišnice niso sekali lesa, da ne bi spremenili okolja bodoče bolnišnice. Dokumenti omenjajo da je prve ranjence sprejela 6. januarja 1945. To so bili borci Šercerjeve brigade. Prenos ranjencev v bolnišnico je bil zelo naporen saj so jih morali nositi na velikih razdaljah, za sabo pa zabrisati vse sledi, da jih sovražnik ne bi izsledil. V barakah so kurili samo ponoči, ker je čez dan bila nevarnost, da bi jih dim lahko izdal. V primerih večje nevarnosti, ko je bil sovraznik v bližini so za bolnišnico kuhali na Lepejevi kmetiji in od tam nosili hrano v bolnišnico. Prav tako je bila Olga Mušič lastnica Lepejeve kmetije zadolžena za obveščanje osebja, če so se v bližini pojavile sovražnikove enote. V bolnišnici so ohranjeni dokumenti iz katerih je razvidno, da se je v njej zdravilo 25 ranjencev. Po izjavah zdravniške ekipe pa jih je bilo precej več. Konec maja 1945 so bolnišnico zapustili ranjenci in bili premeščeni v Mariborsko vojaško bolnišnico na Gosposvetski cesti. Vir:Geopedija,Stane Gradišnik,04.01.2020	—	—	—	—	Ni določeno	Datum vnosa pred migracijo: NaT	—	—	—	—	1945
51	Pugled	Partizanska bolnišnica Pugled je bila zgrajena marca 1943 v gozdu blizu nekdanjega naselja Pugled, nedaleč od bivše Žage Rog. Ob nemški ofenzivi po kapitulaciji Italije so jo Nemci 27. oktobra istega leta našli in jo zažgali. V njej so zgoreli vsi težki ranjenci. Premični ranjenci in osebje so se rešili. Vir	—	—	—	—	Ni določeno	Datum vnosa pred migracijo: NaT	—	—	—	—	1943
81	R6	Delno vkopan objekt pravokotnega tlorisa je zgrajen iz brun, prekrit s strešno lepenko, na katero je bila nasuta zemlja. Bolnišnica z oznako R6 je bila zgrajena leta 1944 ter obnovljena leta 1977 in 2002. Vir	—	—	—	—	Ni določeno	Datum vnosa pred migracijo: NaT	—	—	—	—	—
85	Pod lipo	Bolnišnica Pod lipo je delovala od 1. 5. 1944 do osvoboditve. Sestavljala sta jo lesena baraka in podzemni bunker, ki je bil obnovljen 1980. Vodila sta jo dr. Volavšek-Goga in komisar Tone Podbevšek s sedmimi člani osebja. Spomenik postavljen 1975. Vir	—	—	—	—	Ni določeno	Datum vnosa pred migracijo: NaT	—	—	—	—	1944-1945
83	Pod bukvijo	Bolnišnica s prostorom za 20 - 25 ranjencev, kuhinjo in skladiščem v treh skrivnih bunkerjih, delujoča od aprila do oktobra 1944. Zgrajena na pobudo doktorja Tineta Zajca iz Mengša. Po vojni je bila obnovljena, ponovno obnovljena 1975. Vir	—	—	—	—	Ni določeno	Datum vnosa pred migracijo: NaT	—	—	—	—	1944
88	Bolnišnica Lipa-SO-55-Postavk (bunker 2)	Bunker št. 2 je bil zgrajen januarja 1945 v bližini Postavkove in Tišlerjeve domačije v Suhem Dolu. Meril je 8x8 metrov, v notranjosti je imel vrsto pogradov in štedilnik. Edino okno je bilo obrnjeno k potočku. Preko bunkerja so ležale podrte smreke, da je bil vsaj malo zakrit. Sprejel je 14 oseb, večinoma negibnih ranjencev 3.bataljona Šercerjeve brigade, ki so bili ranjeni ob hudem napadu okupatorjeve policije na bataljon pri zaselku Sv. Duh, dne 14. februarja 1945. Po obvestilu, da je graditelj dezertiral in se javil nacističnim oblastem in da obstaja nevarnost izdaje in odkritja, so ranjence prenesli v bunker v gozdu Kobotove domačije v Podgorju. Vir: Marjan Linasi, Pavčkove partizanske bolnišnice, str. 79. Ta bunker je bil izpraznjen v noči, tik preden so ga našli Nemci. 24 težkih ranjencev je bilo potrebno evakuirati v največjem snegu delno h Koboltu v bližino Močivnika, del pa v Šmiklavž. Tam so bili do konca vojne. Vir: Jože Petrič-Jožek	Od Podgorja peljemo ob Suhadolnici do Vraverja (Podgorje 108), malo pred Rdeško bajto (Razbor 1). Nadaljujemo pot peš ob vodni raki do vlake in po njej desno navzgor cca 200m. Nadaljujemo pot do potočka. Potoček se spušča po 10 metrski kaskadi (majhen slap). Nad kaskado je ravnina na kateri je stala bolnišnica.	—	—	—	Ni določeno	—	S. Gradišnik, 7. 5. 2023 S.Gradišnik, dodal fotografije, 29. 10. 2023	29.10.2023. 00:00	—	—	1945
56	Pavla	Slovenska vojna partizanska bolnica Pavla (SVPB Pavla) je bila bolnišnica, ki je med 2. svetovno vojno delovala na več lokacijah v Trnovskem gozdu. Bolnišnica je nastala jeseni leta 1943 v Trnovskem gozdu, ki je po kapitulaciji fašistične Italije postalo osvobojeno slovensko ozemlje. Grajena je bila na različnih težko dostopnih lokacijah. Ime je dobila po dr. Pavli Jerini Lah, ki je bila njena upraviteljica od januarja leta 1944 pa do konca vojne. Nobena bolnišnična baraka danes ni več ohranjena, spominski obeležji pa sta pri zaselkih Krekovše (Trnovski gozd) in Mrzla Rupa (Vojsko). Obsežni Trnovski gozdovi so že 1943, ko so obile še v vseh vaseh okupatorjeve postojanke, v strmih grapah dajali zavetje ranjenim partizanom Vojkove čete bataljona Simona Gregorčiča in Južnoprimorskega odreda. Ko je po kapitulaciji Italije vzplamtela »Goriška fronta« in se začela nemška ofenziva na svobodno ozemlje ter so se morali partizani pred pemočjo umakniti, so se tudi tukaj na širšem območju ustanovljene vojaške partizanske bolnice umaknile v zavetje Trnovskega gozda. Po formiranju 9. korpusa decembra 1943 in številnih slovenskih partizanskih brigad je bilo ob vse močnejših spopadih s sovražnikom nujno ustanoviti večje partizanske bolnice. Tako je nastala Slovenska vojaška partizanska bolnivca »Pavla.« Vsega skupaj je tu delovalo več bolnišnic. »Prva centralna« ob zgornjrm toku Idrijce nad Idrijskimi klavžami, ki jo je vodil dr. A. Gala, je bila ustanovljena novembra 1943, od januarja 1944 pa jo je vodila dr. Pavla Jerina Lah. Zgradili pa so še več manjših postojank-bolnišnic: »Očkovo« v Bedrovi grapi, »B« pod Hudim poljem, »Tinetovo« Pri Vrtu, »Zadnjo centralno« nad Putrihovimi klavžami blizu Krekovš in »Delta« v Tisovcu. Še prej pa so postavili 2 okrevališči. Od julija 1944 je delovala nova bolnišnica pod Hudim poljem (1044 mnm), nad Krekovšami (673 mnm) kjer so postavili novo osrednjo postojanko z 9 barakami in vso potrebno opremo, celo z malo pretočno elektrarno. Do pomladi 1945 so v Čekovniku postavili še oddelek za invalide. Bolnišnica se je morala večkat umakniti, zlasti med sovražnikovo ofenzivo marca 1945. Takrat so okupatorjeve čete odkrile okrevališče v Jagrščah ter pobili bolničarja in 11 ranjencev. Do osvoboditve se je SVPB Pavla zdravilo 931 ranjenih in obolelih borcev. Dvoje bolnišničnih okrevališč je v tem času oskrbovalo 758 partizanov. V času delovanja bolnice je umrlo 51 borcev. Vir	—	—	—	—	Ni določeno	Datum vnosa pred migracijo: NaT	—	—	—	—	1944-1945
89	Bolnišnica-Lipa-SO-55 - Suhi rep - center	Bolnišnica Lipa SO 55 je bilo skupno ime za najmanj 6 bunkerjev na območju Šmiklavža in Graške Gore. Usposobil jih je dr. Kopač, pozneje pa upravljal dr. Slokan. Po njegovem odhodu jih je do konca vojne vodil veterinar Anton Kovač. Centralni bunker je bil v grapi južno od razvalin gradu Vodriž. Tu so imeli svojo bazo vodja bolnišnice, politični komisar, ekonom in dva kurirja, tu je bilo tudi skladišče sanitetnega materiala. Vir: Marjan Linasi, Pavčkove partizanske bolnišnice, str. 78. Ker so se partizanske brigade nenehno bojevale z Nemci, je bilo treba poskrbeti za čimveč zbirališč za ranjence. Tako je nastalo v podgorskih gozdovih 5 prevzemališč s središčem v bazi Lipa SO 55. Komisar je bil Jože Petrič. Ranjene partizane so prenašali prek Dobrave v Pavčkove bolnišnice na Pohorje. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.303. CENTER: Tu je bil sanitetni material, jaz, "doktor", dva kuharja, ekonomat itd. Vir: Jože Petrič-Jožek.	V Šmiklavžu pri Mostnarju zavijemo desno, takoj nato levo mimo Dirjenka proti Burcu. Od table Dirjenk peljemo 1,6 km v hrib Burc do drugega parkirišča. Pri lovski preži zavijemo levo in po 10 minutah pridemo do razpotja. Tu zavijemo desno nvzdol do bolnice.(cca 200 m).	—	—	—	Ni določeno	—	S. Gradišnik, 14. 4. 2024	14.4.2024. 00:00	—	—	1944