Maribor, pokopališče Studenci, Padežnik Janko

Sistory navaja: Ime in priimek: Janko Padežnik, Oče: Ivan, Mati: NULL, Datum rojstva: 02. 04. 1923, Kraj rojstva: Studenci, Kraj bivanja: Studenci, Stara občina: Studenci, Nova občina: Maribor, Poklic (soc. status): učitelj, Datum smrti/izginotja: 18. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Pišece, Kraj pokopa: Studenci.
.
Vir Pod dežnikom s Padežnikom navaja:
»Osnovna šola Janka Padežnika šola se imenuje po človeku, o katerem vemo zelo malo. Imenuje se po Janku Padežniku, ki je bil v času med obema vojnama učenec naše šole, kasneje študent na učiteljišču, med 2. svetovno vojno pa borec Kozjanskega odreda. Umrl je, star komaj 21 let.

 […]

2 ŽIVLJENJE JANKA PADEŽNIKA
2.1 Otroštvo 
Janko Padežnik se je rodil 2. aprila 19231 v Mariboru na Studencih v tedanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jankov oče je bil Ivan Padežnik (7. 12. 1897–1972). Po poklicu je bil železničar. Delal je kot kovač pri državnih železnicah.2 Mama Marija se je rodila v Sv. Juriju 27. 11. 1895, umrla je leta 1953. Janko je imel leto dni starejšo sestro Nado (16. 3. 1922 – 30. 8. 1980).3 Starša sta se poročila 5. februarja 1921.
[…]
2.3 Druga svetovna vojna 
2.3.1 Janko Padežnik od začetka vojne do vstopa v Kozjanski odred Janko je bil v tretjem letniku učiteljišča, ko se je začela 2. svetovna vojna. Prekinil je šolanje in se zaposlil pri železnici (najprej v Rajhenburgu in kasneje na Dunaju). Družina je sodelovala z ilegalci. Milica Ostrovška piše v knjigi Kljub vsemu odpor takole: 'Janko je že leta 1941 zbiral pri sebi bojne tovariše, oče Ivan pa je bil v zvezi s tovariši Karlom Reberškom, Francem Zalaznikom, Francem Korbunom in drugimi in je imel pozneje stike z ilegalnimi delavci v Šentjurju. Včasih je v hišo prišel kak kurir, vendar niso jemali ilegalcev na prenočišče, saj so nekaj časa imeli vermani v šoli postojanko.' (Ovstrovška, 1981, str. 463) Mama Marija je zbirala različen material za partizane.18 

2.3.2 Vojna na Kozjanskem do ustanovitve Kozjanskega odreda Nacistična Nemčija je v 2. svetovni vojni želela razširiti svoje ozemlje s ponemčevanjem. Zaradi tega so se (tudi na Kozjem oz. Kozjanskem) začeli ljudje upirati. Krški borci so bila skupina 9 fantov in enega dekleta19 . Policija jih je zajela zaradi izdaje. Vso noč so jih zasliševali, naslednje jutro pa so jih odpeljali v gozd Dobrava. Tam so jih postrelili. Policija je ta zločin tudi natisnila, ker je mislila, da bo s plakati z žrtvami odvrnila ljudi od upiranja okupatorju. Vendar sta kmalu potem španska borca Dušan Kvader in Rudi Janhuba ustanovila 1. četo, Brežiško četo. Ta je izpeljala mnogo akcij, vendar je bila še istega leta uničena. Spomladi 1942 je bila ustanovljena Kozjanska četa, toda tudi ta je bila uničena. Potem so ustanovili Kozjanski bataljon 2. grupe odredov, vendar so morali vsi partizani, ki jih je na Kozjansko poslal Kozjanski bataljon, v drugi polovici septembra 1943 oditi na Dolenjsko. Borci, ki so ostali, so skupaj ustanovili novo Kozjansko četo in 16. septembra 1943 še bataljon. Ta je skupaj s 1. bataljonom neuspešno napadel sovražnikovo postojanko v Sv. Petru pod Sv. gorami. Večina bataljona se je umaknila na Hrvaško. Ostalo je le 19 borcev Kozjanskega bataljona. Iz njih so napravili vod, ko pa so se borci vrnili iz Hrvaške, so najprej ustanovili četo, kasneje pa še bataljon.
2.3.3 Vojna od ustanovitve Kozjanskega odreda do januarja 194520
27. 4. 1944 se je na Zajčniku ustanovil Kozjanski odred. Do junija 1944 je izvedel Kozjanski odred številne akcije, s katerimi je povečal svoj sloves in ugled. Zato je število mobilizacij mož zelo naraslo. V juniju 1944 so zaradi tega - in ker je bilo območje preveliko za samo 2. bataljona - ustanovili 3. bataljon Kozjanskega odreda. (Teropšič, 1993)
2.3.4 Čas med januarjem in marcem 1945 
V tem obdobju je umrl tudi Janko Padežnik. 
[…]
2.3.5 Janko Padežnik in Kozjanski odred 
Janko se je vključil v narodnoosvobodilni boj avgusta leta 1944.22 Stane Preskar nam je povedal, da so imeli borci Kozjanskega odreda kartice s podatki o borcih; hrani jih Zgodovinski arhiv Celje. Žal je bila poizvedba neuspešna, saj se Jankova kartica ni ohranila. V Zgodovinskem arhivu so nam svetovali, naj se obrnemo še na Muzej novejše zgodovine Celje, vendar tudi tam nimajo podatkov o Janku.23 V Jankovem življenjepisu, ki ga hrani Muzej NO, piše, da so ga za nekaj časa poslali učiteljevat na ljudsko šolo na osvobojeno ozemlje na Dolenjskem v Dobje pri Planini. Čeprav drugih virov nismo našli, je gospod Preskar povedal, da je to zelo verjetno, saj so redke izobražence v partizanih pogosto uporabili za druge naloge kot zgolj za vojskovanje. O Jankovi smrti beremo v intervjuju z njegovim očetom: 'Bilo je v februarju leta 1945. Odred je krenil na pohod /.../ Nenadni streli, bili so obkoljeni. Takrat je omahnil tudi Janko, zadet od sovražnikove krogle. Zajeli so ga in odvlekli v vas Pišece na Bizeljskem. 19. februarja ob pol deseti uri so videli vaščani,/…/ kako so odvlekli ranjenca v občinsko hišo. /…/ Neka deklica, ki je potem stalno oskrbovala Jankov grob, je pripovedovala, da so nekaj po 4. uri na nosilih prinesli ranjenega Janka. /…/ Sprevod je krenil proti pokopališču, odjeknili so streli in Janko se je zgrudil.24' 

Žal pa nimamo nobenih dokazov o poteku dogodkov. Od jeseni 1944 do spomladi 1945 je potekala na Kozjanskem velika ofenziva, imenovana Divja svinja. V času te ofenzive je umrl Janko, takrat pa je bila uničena tudi velika večina dokumentacije Kozjanskega odreda. Teropšič navaja kot dan smrti 18. februar 1945.25 Janka so ustrelili ob zidu pokopališča v Pišecah. Njegovo truplo so zagrebli na pokopališču.

Na željo družine so Jankove posmrtne ostanke leta 1946 prenesli v Maribor na pobreško pokopališče.26«

(Anja Koritnik, Ajda Potecin, Pod dežnikom s Padežnikom, Raziskovalna naloga, Maribor: Osnovna šola Janka Padežnika Maribor, 2020, str. 4, 10, 22–26. [Elektronski vir]  Pod dežnikom s Padežnikom Dostop: 17. 11. 2024)

PADEŽNIK                      BENDE
JANKO 1923 - 1945