| Ime | Grobišče 1. bataljona KZO |
|---|---|
| Opis | Prve dni februarja 1945 je taboril 1.bataljon KZO v Zahomcih nad Vranskim. Od tod je odšel v Črni vrh h kmetu Martinu Lesjaku p.d. Černetu. O tem so bili obveščeni Nemci. Iz postojanke pri Pihlbirtu v Taboru je nemudoma krenila kolona okrog 200 mož proti Črnemu vrhu. Partizani so bili pravočasno obveščeni in so se umaknili prek Kozice čez Presedlje v zaselek Zaplanina. Batljon se je utaboril pri kmetih Ivanu Zajcu p.d. pri Tinčku in pri Ivanu Učakarju p.d. pri Pidru. To je bilo 6. februarja 1945.V bližnji soseščini, v koči kmeta Učakarja, je živela Ana Žitnik in njen 17 letni sin Anton. Žitnikova je bila nemškutarica in je tudi s svojim sinom najraje govorila po nemško. Kot se je pozneje izkazalo, je bila Žitnikova gestapovska zaupnica. Ko sta s sinom opazila partizane pri sosedih, sta sklenila, da to prijavita Nemcem. 8.februarja zjutraj je Anton pohitel v Ločico k vlasovcem. Gredoč se je oglasil pri kmetu Francu Slakanu p.d. pri Doberšku. Tudi v tej hiši so bili partizani. Žitnik se je pri zadnjih vratih izmuznil v gozd, nato pa stekel v Ločico.Ko je Štetinin prejel Žitnikovo prijavo, je telefoniral komandantu vlasovcev na Trojane. Skupaj sta napravila načrt za napad. Žitnik je vodil vlasovce iz Ločice skozi Zahomce in Črni vrh na Presedlje. Tam so postavili močno zasedo. Vlasovci iz Trojan so prodirali iz druge smeri, mimo Šentgotarda, Zgornje in Spodnje Zaplanine do obeh kmetij, kjer so bili partizani. Iznenada so udarili in tako presenetili bataljon. Vendar tu bataljon ni imel žrtev in se je kar v redu umaknil proti Presedljam. Visok sneg je sicer močno oviral pohod, vendar je bil štab bataljona že prepričan, da so se najhujšemu izognili. Vlasovci iz Ločice pa, ki so bili v zasedi, so bataljon spustili tik predse, nato pa z vsem orožjem udarili po borcih.Boj je bil kratek, a za bataljon usoden. Na bojišču je obležalo 36 borcev, le osemnajstim se je posrečilo uiti iz toče mitraljeških rafalov. Poveljnik bataljona Franc Bratun-Jelen je bil dvakrat zadet in hudo ranjen. Ko je spoznal, da se ne more več rešiti, se je sam ustrelil. Borci so bežali navzdol po grabnu Zahitrca proti Ločici. Med njimi je bilo več hudo ranjenih. Te so vlasovci živalsko pobijali in onečaščali. Tudi Žitnik se je hvalil, kako je brcal še žive partizane v "gobec". Padle borce so Nemci pustili ležati na kraju spopada tri dni. Šele tretji dan je občinska oblast odredila pokop. Med padlimi partizani so bili tudi trije domačini. Neki ranjenec se je privlekel v kočo k Žitnikovi. Ta je to sporočila vlasovcem, ki so poslali patruljo. Zvlekli so ga iz koče in ga nedaleč proč ubili.Po vojni so borce prekopali na Gorico nad Vranskim, vendar tudi tu nimajo svojega obeležja. Vir: Rado Zakonjšek-Cankar, Velika preizkušnja, str.491. vsi123 |
| Lokacija in dostop | Od domačij pri Tinčku in Pidru (Zaplanina 10 in 11) gremo po gozdni vlaki med travniki proti vzhodu, skoraj do Presedelj (cca 1km). Malo pod spomenikom borcem 4.operativne cone na Presedljah, zavijemo po gozdni vlaki proti severozahodu v gozd. Po 500 m hoje pridemo do konca vlake, kjer je ob grabnu in potočku Zahitrca grobišče. GPS: 46.203827° N, 14.961168° E |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | S.Gradišnik in T.Gržina, 14. 10. 2024 |
| Datum prvega vnosa | 2024-10-13T22:00:00+00:00 |
| Vrsta spomenika | Jama brez obeležja |
| Občina | Vransko |
| Katastrski podatki | K. o. 1016 Črni Vrh, parc. št. 869 |