Lojze Cekuta, Trebnje

Na SIstory je edini Cekuta Alojz(ij) (Lojze). 
Ime in priimek: Alojzij Cekuta, Oče: Franc, Mati: Ana, Priimek matere: Pavc, Po domače: NULL, Datum rojstva: 05.03.1921, Kraj rojstva: Drča, Kraj bivanja: Drča, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): kmečki sin,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 02.06.1942, Kraj smrti / izginotja: pri Trebnjem, Kraj pokopa: Trebnje, Država pokopa: Slovenija

Na Geopediji se ime pojavlja tudi na plošči v šoli v Šentjerneju in na spomeniku v Trebnjem, kjer piše CIKUTA.

Za spodnji opis ni potrditve istovetnosti osebe v drugem viru.

»Že v aprilu gonijo Italijani množice v zapore. Sami ne poznajo nikogar, za vsako aretacijo se plazi senca domačega ovaduha. […] Nekaj dni po aretacijah v Orehovici, 16. aprila namreč, so Italijani v Drči za Pleterjami prijeli mladega Lojzeta Cekuto. Opravičili so se mu in mu pokazali s pisalnim strojem napisano poštno dopisnico, naj Italijani fanta aretirajo in zapro. Naročilo je podpisal šentjernejski župnik Franc Cerkovnik. V Šentjerneju se je prišel župnik sam h kamionu pred karabinjersko postajo prepričat, ali so pripeljali pravega. In ko je siromaka v začetku junija karabinjer v novomeških zaporih klical, češ da gre domov, se je Cekuta ves v solzah poslavljal od jetnikov in jim povedal, da ga vlečejo na morišče. Skozi okno je namreč videl župnika, ker Italijani niso bili čisto prepričani, kateri jetnik je Cekuta. Odpeljali so ga v Trebnje. Pri pokopališču je krepki Cekuta izdrl drog, na katerem je privezan čakal strelec. Jokal je, klical mamo, ki jo je zelo ljubil, in vzklikal morilcem, da bo rad umrl, če mu povedo, zakaj mora tako mlad v grob. Zabodli so ga toliko z bajonetom, da so ga oslabelega lahko ukrotili in brez težav ustrelili. Grobar Omahen je staršem vrnil preboden suknjič in notes s sinovimi zadnjimi zapiski. Za truplo pa je oče pozneje rekel, ko so ga vprašali, ali hoče mrtvega sina domov: "Kjer so tekle solze in kri, naj ostanejo še kosti."
Lojze Cekuta je pravzaprav vedel, zakaj bo moral umreti, in je še sam povedal tudisojetniku v zaporih učitelju Jožetu Jurančiču s Telč pri Mokronogu. Zaupal mu je, da ve, dane bo več živ prišel iz ječe. Umreti bo moral, ker je župnika po nesreči presenetil s poročeno priležnico v škofovi postelji v farovžu. Pa tudi zato, ker je od župnika zahteval, naj vrne poneverjeni denar, ki ga je Cekuta s svojim društvom Slovenskih fantov zbral za društveni prapor. In končno tudi zato, ker je ogorčen zaradi izdajalske politike farovških gospodov Cekuta izročil partizanom zalogo pušk Katoliške akcije in denar, ki mu ga je dal tovarnar Karl Jordan za nakup orožja za belo gardo. Fanta je ogorčila laž, da zbirajo orožje proti okupatorju.«
(Ivo Pirkovič, Svobodna republika pod Gorjanci, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 96, 97,98)

• Fotografija 1: Vir: NOB Slovenije - pomniki upora

LOJZE CEKUTA
       TALEC
   USTRELJEN
       2. 6. 1942