| Ime | Zofka Kukovič, Mikavž |
|---|---|
| Opis | "Ulica Zofke Kukovič. Zofka Kukovič je bila doma v Miklavžu. Pri njenem očetu mlinarju je bila postojanka, kjer so se ustavljali kurirji in partizani, ki so s Pohorja prihajali v Slovenske gorice. Kmalu je postala terenska delavka in pomagala pri zbiranju materiala in hrane za partizane. Marca 1945 so jo Nemci odpeljali od doma, kamor se ni več vrnila. Čez nekaj dni jo je, ustreljeno v tilnik, naplavila Drava." Naši izviri 20/104 (2020), 33 (https://www.miklavz.si/objava/334614). December 2020, stran 33 »Pesem je nastala v zvezi z znano partizansko kurirko Zofijo Kukovič, ki so jo marca 1945 ustaši ustrelili in vrgli v Dravo. Prvotno je imela štiriindvajset kitic in se je še dolgo po vojni pela na sedminah po vsem Ptujskem in Dravskem polju. V decembru 1969 so jo v Gerečji vasi zapeli Drevenškovi. Zapis Nežke Vavpotič hrani GNI, zv. 30, str. 90. Va82. . Pesem Zofke Kukovec [Kukovič] Sonce se za domom nagne, sap'ca rana zapihlja, luna se na nebu dviga, nešteto zvezdic jo spremljá. . Mila luna se ozira na šmiklavško mirno vas, po potu se krdelo bliža, naravnost gre tja v vas. . Pri kukavičjih se ustavi. 'Odprite', jim zakriči. Mati hčerki tako pravi: 'Pojd' odpirat, ljuba hči!' . Esesarji so b'li pred vrati ………………………… . Lepo tam se pogostijo, hišo vso preiščejo. . Še enkr[a]t se da povelje, dekle mora s sabo it', ona pa se Bogu 'zroči: 'Naj bo, če mora se zgodit'.' . K Dravici so jo peljali, tam jo mučili strašno, v tilnik so ji strel pognali, nazadnje vrgli še v vodo. . Dravica, ti si oprala moje truplo ranjeno, Dravica, ti si hladila moje 'zmučeno telo. . Ljubi bratje, kje ste bili, kje ste bili takrat vi, da vi mene bi rešili, esesarje bi strgali?« Boris Paternu, Slovensko pesništvo upora, Tretja knjiga, Zaledne, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto Dolenjska založba, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, str. 25. . »Otilija Lešnik,57–61-letna kmetica […] Besedilo je nastalo 10. 5. 1945 v Dogošah na domači kmetiji in je posvečeno dekletu, ki so jo mučili in umorili Nemci. Tipkopis besedila hrani avtoričina hči G. Bauman. Ks 83. Zofki Kje si Bog, kje si, o Bog, da bi nas rešil teh strašnih nadlog? Kaj ne slišiš naše prošnje glas, ki sega gor v nebo od nas? . Al' se po božji volji godi, da kruti hudobnež nedolžne mori? Kak' jagnje nedolžno je mogla umret mlinarjeva hčerka, rožca deklet. . Med rožcami je ko rožca hodila, pri svetem Miklavžu je cerkev krasila, po logu zelenem prepevala, od vseh vaščanov ljubljena. . Pa nesreča strašna je prišla nad nas, ki se je z grozo spominja šmiklavška vas. Pridrli so v mlin sredi temne noči, ljudi strahovali in ropali … . Pa kaj bi nam b'lo za posvetno stvar, saj to nam kmetom ni tol'ko mar, pa vzeli so Zofko miljeno, najmlajšo hčerko mlinarjevo. . In vlekli so te v viharno noč, od ljubih sestric in mamice proč. Oh kaj so delali, kam so šli, da ni bilo za teboj nikake sledi? . Oh mamica, ljuba mamica vi, zakaj mi niste pomagali? Moja prošnja, moje vpitje ne pride do vas, vi ne slišite vaše hčerke glas … . Oh moje ljube sestrice, zakaj mi niste pomagale? V grozi zadnjo uro živim, sama umiram in trpim. . Preljuba moja brateca, z menoj sta mučenika oba; naj vaju tolaži mili Bog in vaju reši vseh nadlog. . Za mé pa vse minulo je, zdaj zadnja ura prišla je, konec je zdaj te strašne noči, srce mi zastane in več ne živi. . Že mrtvo so vrgli te v vodo, Drava je zibala tvoje telo, valovi so milo te objeli, deklici krasni posmrtnico peli. . Še smrt in trpljenje bridko tvoje jim srca ni omehčalo. Prepovedali so britof žegnani, zdaj telo tvoje na gmajnici spi … . In vsa presrečna se nam zdiš, saj tak kak v paradižu spiš, krog tebe ptički žvrgolijo in krasne rožice cvetijo. . In Drava noč in dan šumlja, le spavaj Zofka miljena. Saj prišel bo vstajenja dan, tisti dan ni več daleč od nas. . In tvojo žrtev bo spoznal naš narod, s častjo te obdal. Nam pomagaj večni Bog in reši strašnih nas nadlog. Boris Paternu, Slovensko pesništvo upora, Tretja knjiga, Zaledne, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto Dolenjska založba, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, str. 97, 102–103. |
| Lokacija in dostop | Pokopališče pri sv. Miklavžu, Miklavž, južno od cerkve |
| Besedilo na spomeniku | [križ] [Kristusova glava]ZAUPANJE! JAZ SEM SVET PREMAGAL. Tukaj čaka večnega vstajenja devica - mučenica ZOFKA KUKOVIČEVA * 26. IV. 1924 + mučeniške smrti 21. IV. 1945 [slika v medaljonu] |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | M. Hladnik |
| Datum prvega vnosa | 2025-04-24T22:00:00+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | Zdenka Primožič 25. 4. 2025 dodala v Opis pesemski besedili Pesem Zofke Kukovič in Zofki iz knjige Slovensko pesništvo upora 1941-1945. |
| Vrsta spomenika | Nagrobnik |
| Občina | Miklavž na Dravskem polju |
| Katastrski podatki | K. o. 693 Miklavž na Dravskem polju, parc. št. 1865 |