| Ime | Ive Osredkar in Ivan Starc, Blegoš |
|---|---|
| Opis | Plošče v poznani literaturi o partizanskih spomenikih ni. Sistory med žrtvami druge svetovne vojne brez drugih podatkov napačno navaja Iva Karamazova - Starca in mornariškega poročnika Ivana Osredkarja. Pravo ime ni Ivo Starc, pač pa Bogomir Starc, s partizanskim imenom Karamazov. Bil je učitelj in obveščevalec iz Ljubljane, rojen je bil 13. 6. 1910 in ne 16. 6. 1910, kot navaja Sistory. ... "Napad na Lučne se ni posrečil, vendar je prisilil Nemce, da so odtegnili večino svojih sil z območja Gabrške gore, kjer so imeli obkoljena dva bataljona Druge grupe odredov. Zvečer so se partizani premaknili na Žirovski vrh. Toda že naslednjega dne so jih obkolile nemške sile. Naslednjih deset dni je imela Poljanska četa stalne premike in stalne spopade s sovražniki. V teh premikih je bil Osredkar ves čas v ospredju dogajanja. Med prvimi je zavzemal položaje, svetoval premike ter ščitil in bodril soborce. V težkih bojih je četi uspelo prebiti se v območje Blegoša. Bivanje na Blegošu je bilo namenjeno počitku, vendar je Poljanska četa z Osredkarjem prevzela nase nalogo, da se pojavi v Poljanski dolini in s tem opozori nase nemško postojanko v Škofji Loki in pripomore Drugi grupi odredov, da bi se lažje premikala na Štajersko. Sledilo je pet dni premikov in majhnih prask z nemškimi patruljami, ki so krožile po dolini. Skoraj v vseh teh akcijah se je poznal bojni stil poročnika Osredkarja. Zadnja taka akcija, ki se je je udeležil Osredkar s svojo skupino, je bil napad na nemške avtomobile pri Trebiji, ki ga je izvršil 1. avgusta 1942. Dva nemška avtomobila sta bila uničena. Pri tem pa je obležalo na tleh več nemških oficirjev. Prihajajoči nemški kamioni so prešli v protinapad in Osredkarjeva skupina se je še tisti večer umaknila preko Sore v območje Blegoša. Ta aktivnost partizanskih enot je povzročila veliko nemško ofenzivo na Blegoš. Nemške motorizirane kolone so na osnovi podatkov, ki so jih dobili od izdajalca Krajnerja, obkoljevale Blegoš. Ofenzive se je udeležilo 8.000 do 10.000 nemških vojakov in policistov. Partizanske enote so zvedele za prihod Nemcev prepozno. Tako so se znašle v kleščah, ki so se vedno bolj zoževale. 3. avgusta zjutraj je bil Blegoš že obkoljen. Partizanske enote, ki so bile v stalnih premikih in so se skušale prebiti, so spoznale, da so se znašle v kleščah nemških zased. Preostal je samo še juriš čez vrh Blegoša. Toda tudi tam, na tako imenovani Rupnikovi liniji, so že bili Nemci. A drugega izhoda ni bilo. Juriš čez žične ovire je terjal prvih pet partizanskih žrtev. Med njimi je bil tudi Ive Osredkar, ki ga je nemška krogla zadela v čelo. A ta juriš je rešil partizane. V noči med 3. in 4. avgustom je Poljanska četa usmerila nemški premik proti vasi Žetina, medtem ko se je glavnina partizanskih sil umaknila čez mejo na Primorsko [...] Preživeli borci Poljanske čete vedo o Osredkarju povedati mnogo več [...] Bil je vedno prvi med najhrabrejšimi partizani, kljub temu pa skromen. Veliko je svojim tovarišem pomagal, da so se aklimatizirali v novem načinu boja z nadmočnim sovražnikom. Kljub temu, da je od svojih borcev veliko zahteval, so ga vzljubili, ker je bil vedno pripravljen pomagati tovarišu v zagati, ker ni nikdar pustil soborca v škripcih. [...] Komaj dva meseca in pol je trajalo njegovo partizansko življenje. [...] Leta 1949 je Osredkarjeva družina prenesla njegove posmrtne ostanke v grobnico v Radovljico, kjer sta že ležala njegova brata – dvojčka Sava in Radko. Ob koncu je treba poudariti, da je bil Ive Osredkar prvi jugoslovanski mornariški oficir, ki se je odločil za partizanski boj." Poročnik korvete Ive Osredkar iz Ljubljane (roj. 1915). Miroslav Pahor: ''Samo morje je vedelo: Zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini'' (https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5YHHD7QQ/bc25fd05-c494-4a79-8371-7d064319ff57/PDF). Koper, 2022 (SSSH, 9). 385-390. |
| Lokacija in dostop | 10 m levo pod nemarkirano planinsko potjo na Blegoš, kakih 150 m pod spomenikom bitki na Blegošu, tik pred koncem gozda. |
| Besedilo na spomeniku | NA ROBU GOZDA STA PADLA IN BILA TUKAJ POKOPANA 3. AVGUSTA 1942 IVE OSREDKAR - STIPE * 1915 IVAN STARC - KARAMAZOV |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | M. Hladnik po fotografijah in opisu Janeza Kosmača 7. 1. 2024 |
| Datum prvega vnosa | 2024-01-13T23:00:00+00:00 |
| Zadnja sprememba | 2026-02-07T09:53:46.767013+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | Obiskala lokacijo in jo posnela. M. Hladnik 13. 1. 2024 |
| Vrsta spomenika | Spominska plošča |
| Občina | Gorenja vas |
| Kategorije partizanskih spomenikov | Borci |