Grizoldova domačija

Vrata Grizoldove domačije na Smolniku so bila vedno odprta za borce, kurirje, obveščevalce in aktiviste. Ta trdna domačija se je že več rodov nazaj izkazala s svojo narodno zavednostjo in svobodoljubjem. Na Grizoldovi domačiji so se vršili razni sestanki in konference ilegalcev in legalnih sodelavcev. Sin Franjo je razmnoževal ilegalno literaturo. Bil je član Okrajnega komiteja SKOJ za okraj Maribor-desni breg. Na tej domačiji je bila ustanovljena na prelomu leta 1944/45 Pionirska organizacija za območje Ruš. 28.marca 1945 so Nemci zverinsko umorili gospodarja Mirka Grizolda in njegovega 17 letnega sina Franja, ustrelili Jožeta Fridriha, dom pa izropali in zažgali.
.
Planinskem vestniku februarja 1981: 
»'Dobrodošli na Grizoldovi domačiji' …

Tako so nas pozdravljali slavoloki, ko smo se vzpenjali na 840 m visoki Smolnik nad Rušami. Tu je bila 5. oktobra 1980 slovesnost, ki so jo organizirale družbenopolitične organizacije in KS Smolnik-Fara. Odkrili so spominsko ploščo, na kateri piše:

               GRIZOLDOVO DOMAČIJO
so 27. marca 1945 nemški vojaki zažgali
               zverinsko umorili
gospodarja Mirka Grizolda in sina Franja
               ter ustrelili Jožefa Fridriha.
               Zemlja je vsrkala vašo kri.
               Iz nje za nas življenje brsti.

Približno 2000 ljudi se je zbralo na tem prečudovitem delu Pohorja, da bi se poklonili spominu žrtvam boja za našo svobodo ter se seznanili s težko, a veličastno zgodovino NOB tega kraja, obenem pa vse to združili z lepim izletom v naravo. […]
Tovarišica Knifič-Gašparičeva je izredno skrbno orisala tedanji politični položaj, ob tem pa poudarila, da so na Grizoldovi domačiji v 100 letih štirje rodovi zvesto vztrajali v borbi za slovenske pravice. Praded zverinsko umorjenega 15-letnega Franja, Davorin Grizold, ljudski pesnik in narodni buditelj, je že leta 1865 ustanovil prvo bralno društvo v Rušah in med vaščani utrjeval narodno zavest. Povedala je, da je bila domačija Grizold, visoko na Pohorju, med okupacijo izredno pomembna postojanka NOB. Člani družine so aktivno sodelovali v NOB. Na njihovem domu je bila tehnika, javka za kurirje, obveščevalce in aktiviste. Partizani so tu našli vedno topel dom. Ko je okupator vse to razkril, so 27. marca 1945. leta, tik pred, velikonočnimi prazniki, na pragu svobode, nemški SS oddelki obkolili domačijo. Mučili so gospodarja Mirka, 15-letnega sina Franja, še živima iztaknili oči, nato pa ju ubili skupaj z Jožetom Fridrihom, ki je bil na domačiji. Gospodinjo Antonijo Grizold, ki še danes živi, so izgnali iz hiše s tremi malimi otroci, ki so jokali in se oklepali njenega krila. Morala je biti priča tej tragediji. Nato so Nemci izropali kmetijo, se opijanili, spustili sode po hribu navzdol, tiste velike pa, ki jih niso mogli premakniti, pa so prestrelili, da je vsa pijača stekla po kleti. Nato so domačijo zažgali.«

(Erna Muser, Pohorje vabi, Planinski vestnik, Glasilo Planinske zveze Slovenije, 2, februar 1981, str. 90, 91. Elektronski vir: Planinski vestnik, 2, februar 1981, 89  Dostop: 10. 6. 2024)