| Ime | Šentjakob, pokopališče, družina Kralj |
|---|---|
| Opis | Lucija Kralj (https://www.sistory.si/ww2/F12EC067-9CF1-4BAB-992B-202CC641FC82). Sistory. Ivanka Kralj (https://www.sistory.si/ww2/8565ADF8-BDD1-4D89-9344-3AB31028BF10). Sistory. Franc Kralj (https://www.sistory.si/ww2/A5D89C8C-5603-4402-93FE-2C3A9BD4F350). Sistory. Terezija Kralj (https://www.sistory.si/ww2/D2983194-4C72-4196-89CC-FE3989E697E2). Sistory. Katarina Kralj. (https://www.sistory.si/ww2/717D8B1E-3361-49D0-901C-30A5AE3BA023) Sistory. Jernej Kralj (https://www.sistory.si/ww2/68F3A6F7-AFF2-473D-B5C3-496D57B53373). Sistory. Jakob Kralj (https://www.sistory.si/ww2/037DDF77-90C3-4060-98E4-0023439A3382). Sistory. __________________________________________________ »23. KRALJ Ivanka, hči, rojena 1913, 24. KRALJ Jernej, sin, rojen 1927, 25. KRALJ Katarina, rojena 1924, hči, 26. KRALJ Lucija, rojena 1882, mati in 27. KRALJ Terezija, rojena 1921, hči, vsi doma iz Podgorice 8 pri Črnučah, in njihov brat partizan (že vpisan v prvi knjigi žrtev) 9. avgusta 1944 je prišlo v vas Podgorica sto nemških policistov in domobrancev, ki so v Domžalah dan prej ustanovili svojo postojanko. V hiši Lucije Kralj so na hlevu našli skritega domačega sina Franca. Ženske so zaprli v hišo, obložili okna in vrata s slamo in jo zažgali. Vse štiri so žive zgorele, prav tako tudi sin Jernej, ves čas skrit v senu. Partizana Franca Kralja ter Franca Paternostra – Srečka, ki je bil skrit pri njih, pa so obstrelili v noge, da nista mogla zbežati. Tretjega partizana so ujeli in ga 3. novembra 1944 ustrelili v Begunjah (Vir: Franc Šušteršič, Na levem bregu Save, str. 177; poročilo Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko fasc. 670/12 v AS DE II)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi sodelavci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 182) __________________________________________________ »Sovražnik je moral biti obveščen, kje naj poišče »najtežji plen«, ker so domobranci, gestapovci in raztrganci v sredo, 9. avgusta, prišli naravnost k Bognarjevim in naredili preiskavo. Zaman so stikali po hiši, nič sumljivega niso odkrili. Ozmerjali so mater Lucijo in hčerke, ki so na njihova vprašanja trmasto odkimavale in molčale, in zapustili hišo. Tedaj pa je nekdo pokazal na hlev, češ da je tisto, kar iščejo, verjetno skrito tam notri … Sledilo je ostro povelje in že so obkolili domačijo. Nekaj jih je navalilo na hlev. Gromozansko so kričali in pozivali »bandite«, naj pridejo ven. Ker ni nihče odgovoril, so se povzpeli v senik. Tam so bili skriti Franc in Jernej Kralj, Franc Goropečnik in Franc Paternoster-Srečko. (Franc Kralj in Goropečnik sta bila prejšnji dan prišla z okrajnega centra.) Braniti se niso mogli, ker je bilo, kot bi se znašli v mišnici, pobegniti pa se tudi ni dalo skozi obroč besne tolpe. Tako so zločinci zajeli Goropečnika, Franca Kralja in Franca Paternostra – slednja dva so obstrelili v noge, da ne bi poskusila bežati. Jernej Kralj pa ni prišel na svetlo. Ostal je v seniku, in ko so ga domobranci zažgali, je zgorel (verjetno si je skrajšal muke tako, da se je ustrelil) … Mater Lucijo in hčerke Ivanko, Zinko (Terezijo) in Katarino Kralj so bili medtem zaprli v hišo, ki je stala nasproti hleva, da bi prej opravili s tistimi iz skrivališča. V hišo so nato spravili še Franca Paternostra in Franca Kralja, ki sta krvavela iz ran na nogah ter junaško prenašala bolečine in zasramovanje. Zločinci, med katerimi sta imela glavno besedo Najnar in poveljnik domobranske postojanke Cerar, p. d. Čebulj (znan še izpred vojne kot navdušen hitlerjanec) so se še posebno znašali nad Paternostrom, ki jim je do zadnjega kljuboval z besedo, sicer pa je bil nemočen in je ležal pred njimi kakor posekan hrast. Vsem v hiši je bil namenjen grozen konec, ki spominja na grozodejstva v časih srednjeveške inkvizicije. . Tik pred zadnjim dejanjem drame je nekdo izmed rabljev poklical mater Lucijo in ji dejal, da ji je prizaneseno in da so ji namenili izselitev v Nemčijo. Ponudbo je odklonila s prezirom in se stisnila k svojim otrokom. Prostovoljno se je odločila umreti skupaj z njimi … . Uniformirani rablji so že nanosili v hišo in okrog nje slame in butar – pri tem so jim morali pomagati tudi nekateri vaščani – in vse to zažgali. Hišo so objeli plameni in dim, in da ja ne bi kdo ušel skoz vrata ali okna, je pobesnela tolpa tja streljala s puškami in brzostrelkami. Streljanje se je mešalo s pokanjem ostrešja in kriki žrtev, ki so med buhtánjem ognja počasi pojenjavali … Tako je tega dne, ko so domobranci požgali Kraljevo hišo in hlev v Podgorici, umrlo strašne smrti sedem žrtev: Lucija Kralj, stara 62 let, njene tri hčere – najstarejša, Ivanka, je imela 31 let, najmlajša, Katarina, pa 20 let – njena sinova Franc in Jernej – ta je imel komaj 17 let – in Franc Paternoster-Srečko, ki ga poznamo iz prejšnjih poglavij. Tem sedmim se je v jeseni pridružila še osma žrtev, Franc Goropečnik: 30. novembra 1944 so ga ustrelili v Begunjah. To je bil začetek »kariere« domžalskih domobrancev, ki so jo pod vodstvom gestapa nadaljevali do konca. Gestapovsko-domobranski zločin v Podgorici je bil uvod v eno najtežavnejših obdobij narodnoosvobodilnega gibanja v teh krajih, ki se je vleklo do osvoboditve. Zločin je zbudil daleč naokrog zelo mučen odmev, ki so ga spremljale ostre obsodbe vseh slojev prebivalstva. Belogardistična propaganda, katere glavno občilo je bil dnevnik Slovenski dom, ga je zato skušala naprtiti partizanom …« (Šušteršič France, Zločin po zgledu inkvizicije, Na levem bregu Save, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 1. zvezek, Ljubljana, 1982, str. 176–178) »3. Iz bivše občine Podgorica (sedanje krajevne skupnosti Podgorica-Šentjakob): […] KRALJ FRANC iz Podgorice, rojen leta 1914, zgorel v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. KRALJ IVAN IZ Podgorice, rojen leta 1919, odšel k partizanom 13. 4. 1944. KRALJ IVANKA iz Podgorice, rojena leta 1913, zgorela v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. KRALJ JAKOB - DINAR iz Podgorice, rojen leta 1919, odšel k partizanom 1. 3. 1943, padel 4. 6. 1943. KRALJ JERNEJ iz Podgorice, rojen leta 1927, padel oziroma zgorel v obkoljenem bunkerju 9. 8. 1944. KRALJ KATARINA iz Podgorice, rojena leta 1924, zgorela v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. KRALJ LUCIJA iz Podgorice, rojena leta 1882, zgorela v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. KRALJ TEREZIJA iz Podgorice, rojena leta 1921, zgorela v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. […] (Šušteršič France, Seznam borcev in političnih aktivistov NOV ter žrtev sovražnikovega nasilja, Na levem bregu Save, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 1. zvezek, Ljubljana, 1982, str. 205, 206) |
| Lokacija in dostop | Pokopališče Šentjakob, Ljubljana, Oddelek:[2], Vrsta [5], Grob [4], https://grobovi.zale.si/# |
| Besedilo na spomeniku | [križ] KRALJ [plošča posebej] LUCIJA ROJ. LOŽ *8. 12. 1882 + 9. 8. 1944 IVANA *8. 2. 1913 + 9. 8. 1944 FRANC *20. 12. 1914 + 9. 8. 1944 TEREZIJA *4. 10. 1921 + 9. 8. 1944 KATI *30. 4. 1924 + 9. 8. 1944 JERNEJ *24. 8. 1927 + 9. 8. 1944 JAKOB *24. 4. 1919 + 1943 |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | M.Kermavnar, 18.8.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
| Datum prvega vnosa | 2025-02-22T23:00:00+00:00 |
| Zadnja sprememba | 2025-10-01T15:38:10.350106+00:00 |
| Občina | Ljubljana |
| Katastrski podatki | K. o. 1759 Podgorica, parc. št. 1047/2 |