| Ime | Postojna - Spomenik dogodkom v NOB |
|---|---|
| Opis | Spodnji spomenik leži ob cesti Postojna‒Planina. Postavljen je bil v spomin na uspešno akcijo med drugo svetovno vojno, ko je enotam 9. korpusa uspelo prenesti 95 ranjencev s Primorske in Gorenjske na Notranjsko, kakor piše na spomeniku. Nevarno akcijo, ki je potekala v bližini tega spomenika, so izvedli v noči na 19. avgust 1944. Ta dogodek je pomemben zato, ker jim je to uspelo izvesti, kljub temu da je sovražnik močno zavaroval prometne poti. Spomenik je 23. septembra 1984 postavila ZZB NOV. Iz spodnje slike je razvidno, da so na šestih betonskih stebrih pritrjene tri marmorne plošče, od katerih dve prikazujeta reliefno sliko prenosa ranjencev, na tretji pa je napis. Na spominski plošči je še napisano, da je postavljen tudi v spomin na evakuacije več kot 2500 ranjenih in obolelih borcev. Vir: Register nepremične kulturne dediščine. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=19412 (http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=19412) Štab 9. korpusa je poleti leta 1944 ugotovil, da bo nujno treba nekaj ukreniti z vsemi ranjenci, ki so se zdravili v bolnišnicah »Franja« in »Pavla«. Odločili so se, da bodo tiste vojake, ki imajo take poškodbe in bolezni, da jih ne morejo pozdraviti v teh bolnišnicah, evakuirali v južno Italijo, kjer so bile zavezniške bolnišnice. Do teh pa bi lahko prišli samo, če bi jim uspelo pripeljati ranjence na Notranjsko in Dolenjsko. Ugotovili so, da bi jim uspelo na ta način evakuirati največ do 100 ranjencev in poškodovancev. Na to operacijo so se morali natančno pripraviti in seveda poskrbeti tudi za oskrbo ranjencev na poti, saj jih je čakala kar 140 kilometrov dolga pot. Iz bolnišnice »Franja« je odšlo 30 ranjencev, iz bolnišnice »Pavla« pa 50 ranjencev. Seveda med te niso spadali vsi, ampak samo tisti, ki so imeli težje poškodbe, na primer odprte rane prsnega koša, poškodbe oči, zapletene poškodbe kosti ipd., hkrati pa so morali biti sposobni preživeti tako dolgo pot. Nekateri izmed teh ranjencev so se v partizanskih bolnišnicah zdravili tudi že do 130 dni. Osebje v bolnišnicah je pripravilo vse potrebno za dolgo pot, od nosil, odej in zdravil do hrane. Z operacijo so nameravali začeti že v začetku avgusta, vendar so zaradi sovražnikove ofenzive morali še malo počakati. Tako so začeli v Cerknem, 13. avgusta, ko je 31. divizija začela s prenosom ranjencev iz »Franje« do Hudega polja, kjer so se združili z ranjenci iz »Pavle«. Tri dni po začetku so imeli daljši premor ter oskrbeli ranjence. V drugem delu akcije so ranjence s tovornjaki pripeljali nad Bukovje pri Postojni in potem do Strmice. Pot so nadaljevali peš oz. na nosilih. Sprevod so varovale enote Vojkove brigade. Do železniške proge so prišli nad Planino pri Ravbarkomandi. Tam je bila v pripravljenosti tudi Gradnikova brigada. Za ta del poti so konjem in mulam kopita ovili z žakljevino, da bi se čim bolj neslišno in neopazno približali progi. Ravno ko so prečkali progo, so jih napadle nemške enote, vendar je sprevodu uspelo uspešno prečkati progo prav v bližini mesta, kjer danes stoji spomenik. To se je dogajalo v noči na 19. avgust. Pot so nadaljevali po gozdovih do Loške doline. Del ranjencev so preostali del poti prepeljali z vozovi, ostale pa so na nosilih odnesli do sanitetne baze 7. korpusa pri Babnem polju. Pri tej akciji, ki je veliko pripomogla tudi k sprostitvi prenatrpanih bolnišnic, je sodeloval praktično celoten 9. korpus. Na cilju je vojake in ranjence obiskal tudi komandant Fran Rozman – Stane. Večina vojakov, ki je spremljala sprevod ranjencev, se je po kratkem počitku vrnila nazaj na Primorsko. Končna številka evakuiranih je bila 95, od teh so jih kar 84 prepeljali z letali v Italijo. Uporabili so letališče pri Nadlesku, ki je delovalo poleti leta 1944. Ostale so naprej zdravili v partizanskih bolnišnicah. Na koncu lahko ponovno poudarimo, da je bila to ena izmed posebnih in zelo zahtevnih vojaških akcij, ki je bila zelo uspešno izvedena, pri čemer gre velika zasluga poveljniku korpusa, Ladu Ambrožiču – Novljanu, ki je sprevod ranjencev ves čas spremljal. Vir: Klanjšček, Zdravko. Deveti korpus slovenske narodnoosvobodilne vojske: 1943-1945. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1999, 154-158. Avtor spomenika akademski kipar Mik Simčič. EŠD 19412 |
| Lokacija in dostop | Spomenik stoji na desni strani ceste Postojna - Planina, na območju Mačkovca. Približno 150 metrov pred avtobusno postajo Mačkovec pri Postojni. Na levi strani hiša Mačkovec 21, spomenik viden na desni strani ob cesti. |
| Besedilo na spomeniku | Na spominski plošči piše: SKOZI TE KRAJE, ČEPRAV JE SOVRAŽNIK PRAV TU TRDNO VAROVAL PROMETNE POTI, JE ENOTAM 9. KORPUSA V NOČI NA 19. AVGUST 1944 USPELO VARNO PRENESTI 95 RANJENCEV S PRIMORSKE IN GORENJSKE NA NOTRANJSKO. . V SPOMIN NA EVAKUACIJE VEČ KOT 2500 RANJENIH IN OBOLELIH BORCEV NOV IZ SLOVENIJE, KI SO JIH VARNO ZAŠČITILE VOJAŠKE ENOTE. TA POMNIK JE OBENEM IZRAZ HVALEŽNOSTI BORCEM SANITETNIH ENOT NOV, KI SO REŠILI MNOGO ŽIVLJENJ IN VISOKO DVIGNILI NAŠO ČAST, ČLOVEČNOST IN TOVARIŠTVO. 23. 9. 1984 ZZB NOV |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | Metod Rudolf, december 2016. Dopolnil D.Divjak, 13. avgust 2020 |
| Datum prvega vnosa | 2020-08-12T22:00:00+00:00 |
| Vrsta spomenika | Partizanski spomenik - šest stebrov s tremi ploščami |
| Občina | Postojna |
| Katastrski podatki | K.o.: PLANINA, št.parc.: 1682/1 |