| Ime | Sedlarjevo - Spomenik prihodu 14. divizije na Štajersko in 1. brigadi NOV ter 221 padlim borcem |
|---|---|
| Opis | V obsoteljskem Sedlarjevem je prišlo v prvi polovici leta 1944 za slovensko narodnoosvobodilno borbo do izjemno pomembnega dogodka - tj. prihod prve slovenske narodnoosvobodilne divizije na okupirano štajersko ozemlje. Njen prvi komandant je postal Mirko Bračič - Bradač, politični komisar pa dr. Jože Brilej - Bolko. Novonastala divizija je bila simbol širjenja in nadgrajevanja slovenskega partizanskega gibanja ter nadaljevanje preraščanja slovenske narodnoosvobodilne vojske v redno armado v okviru NOVJ. Ker so bile v začetku leta 1944 partizanske enote napram okupatorskim četam in enotam vermanšafta na slovenskem Štajerskem mnogo šibkejše, se je glavni štab NOV in PO Slovenije v soglasju z vrhovnim štabom NOV in PO Jugoslavije odločil poslati izdatne okrepitve, da spodbudi in okrepi partizanski boj na Štajerskem. V načrtu je bila 14. divizija, ki je imela že bogate izkušnje, prekaljeno poveljniško vodstvo, bila je dobro oborožena z avtomatskim in težkim orožjem. Poslana divizija naj bi izboljšala moč partizanskih bojnih oddelkov na Štajerskem, uničila okupatorjeve prometne zveze, omogočila širšo mobilizacijo in vzporedno s tem onemogočila Nemcem, da bi v svoje vrste vpoklicali vse tiste letnike, ki še niso bili vpoklicani (teh je bilo na Štajerskem še precej) in bi jih krvavo potrebovali za vzhodno fronto ter prevesila tehtnico v korist narodnoosvobodilne vojne do te mere, da bi se lahko na Štajerskem sprožila partizanska ofenziva. Zaradi interesa po čim manjših izgubah in transportnih preprekah ter učinkovitejši bojni moči je padla odločitev, da napravijo velik krog mimo Zagreba in nato prečkajo Sotlo v skrajnem vzhodnem delu severne Štajerske, kjer se naj bi naslonili tudi na pomoč partizanskih enot severozahodne Hrvaške. Divizija, ki je v svojem organizacijsko-vojaškem sestavu vključevala dobro oboroženo Tomšičevo, Šercerjevo in Bračičevo brigado, je 6. 1. 1944 krenila na pot proti Štajerski iz Suhorja v Beli krajini. 14. januarja ponoči je divizija pri vaseh Veleševec in Ruča, približno 30 km jugovzhodno od Zagreba, že prečkala reko Savo. V 13 dneh je divizija prehodila več kot 180 km. Nato se je povzpela na Moslovačko goro in 17. januarja slovesno vkorakala v Čazmo. 21. januarja pa je bila že v bližini vzhodne meje Štajerske. Pot je zatem nadaljevala proti Kalniškemu gorju in okoli Varaždinskih Toplic v Hrvatsko Zagorje. Potem, ko se je divizija oddaljila od prvotno zastavljenega cilja (vdor v Haloze in tamkajšnja mobilizacija), se je odločila za pohod proti Kozjanskemu. Po enomesečnem pohodu je 14. bojna divizija v noči na 7. februar 1944 pri Sedlarjevem, južno od Podčetrtka, stopila na zasilni most, ki so ga izgradili pridni zagorski kmetje in prečkala reko Sotlo ter po točno mesecu dni ponovno stopila na okupirana slovenska tla, tokrat na Štajerskem. Po 310 km dolgem obhodu je imela v svojem sestavu še vedno 1025 borcev in bork (7 jih je padlo, 29 je bilo ranjencev, 34 je bilo bolnih, 10 partizanskih aktivistov pa je ostalo pri zalogah streliva in med drugim skrbelo tudi za zvezo). 82-letni Franci Kliček se še dandanes v živo spominja, kako je 14. divizija prečkala Sotlo in prišla na okupirano štajersko zemljo. Partizanski borci se naj bi onkraj meje pojavili nekje okoli 10. ali 11. ure zvečer. Ko so odpravili šibke obmejne nemške policijske straže in oborožene nemške naseljence so se napotili v vas po hrano. Spominski plošči je dal postaviti takratni Občinski odbor ZZB narodnoosvobodilne vojne Šmarje pri Jelšah. Znamenje, ki danes stoji na malenkost drugačni lokaciji kot v prvotnem izvirniku, je bilo v Sedlarjevem postavljeno takoj po koncu vojne. Spominsko obeležje je dobro ohranjeno, primerno vzdrževano, njegovo sporočilo pa jasno razvidno oz. berljivo. Evidenčna številka vasi Sedlarjevo: 638 V obeleženje spomina na prihod 14. divizije so na lokaciji njenega prehoda čez Sotlo zgradili betonski »Most bratstva in enotnosti«, ki danes na območju lokalnega mejnega prehoda Sedlarjevo-Plavić povezuje Hrvaško in Slovenijo. Viri: 1. Klanjšček, Zdravko et. al. Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945. Ljubljana: Vojaški zgodovinski inštitut jugoslovanske ljudske armade in inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, 1976, 658. Povzeto po: Lado Ambrožič, Pohod Štirinajste, 55-78. 2. Benedik, Franc et. al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, 588-589. 3. Pogovor s Francijem Kličkom, Sedlarjevo, 3. 12. 2016. |
| Lokacija in dostop | Spomenik se nahaja v neposredni bližini območja mejnega prehoda Sedlarjevo-Plavić v kraju Sedlarjevo (takoj za krajem Imeno). Spominski plošči se nahajata v središču tega majhnega obmejnega kraja, in sicer direktno pred hišo s številko 10 (ob vstopu v Sedlarjevo med prvimi hišami na levi strani ceste). Dostop oz. ogled spomenika časovno ni omejen. |
| Besedilo na spomeniku | Zgornja plošča: . [zvezda] V BORBO ŠTIRINAJSTA JURIŠ... XIV. DIVIZIJA JE V NOČI OD 6.2. NA 7.2.1944 STOPILA NA ŠTAJERSKO . Spodnja plošča: . NA TEM OBMOČJU JE 11. MAJA 1945 STOPILA NA SLOVENSKA TLA 1. BRIGADA NOVJ, USTANOVLJENA V SOVJETSKI ZVEZI, V KATERI JE BILO 960 SLOVENSKIH BORCEV V SPOMIN NA 221 PADLIH SLOVENSKIH BORCEV. ODBOR |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | Daniel Siter, 17. 12. 2016 |
| Datum prvega vnosa | 2024-02-09T23:00:00+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | M.Kermavnar, 10. 2. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil Besedilo na spomeniku, dodal fotografijo prvotnega spomenika 3/2 iz knjige Tomaža Teropšiča Štajerska v plamenih – taktika, orožje in oprema štirih vojsk na Štajerskem v drugi svetovni vojni (Posavski muzej, Brežice, 2012, str. 71) ter avtorsko fotografijo 3/3. |
| Vrsta spomenika | Prosto stoječi spomenik oz. spominski plošči iz marmornatih plošč z delno zasnovo emblema OF (Triglav) na vrhu spomenika |
| Občina | Podčetrtek |
| Katastrski podatki | 1240 Sedlarjevo, 1640/2, podatek o lastniku ni javen |