| Ime | DOLNJI SUHOR-Spomenik 14. diviziji - začetek bojne poti na Štajersko. |
|---|---|
| Opis | Spomenik je dal postaviti glavni odbor Zveze borcev Ljudske Republike Slovenije 21. julija 1954. Načrt zanj je napravil arhitekt Franci Šubelj. Zgodovinsko ozadje: Štirinajsta divizija je nastala v juliju leta 1943 kot posledica preoblikovanja slovenske partizanske vojske, kar je sovpadalo s preoblikovanjem jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske, da bi se tako pred zavezniki uspela dokazati kot legitimna vojaška sila v boju proti nacizmu in fašizmu. Vrhovni štab Narodnoosvobodilne vojske in Partizanskih odredov Jugoslavije je na predlog glavnega štaba NOV in PO Slovenije 27. junija 1943 potrdil ustanovitev 14. in tudi 15. divizije, ki sta tako postali prvi diviziji na novo reorganizirane slovenske narodnoosvobodilne vojske. V okviru 14. divizije je bilo nato ustanovljenih več brigad, vendar so jo skozi preostanek vojne sestavljale tri - Tomšičeva, Šercerjeva in Loška brigada (imenovana tudi Bračičeva). Od oktobra 1943 je bila divizija sestavni del 7. korpusa NOV in PO Slovenije, od konca februarja 1944 do osvoboditve pa del četrte operativne cone, ki je pokrivala Štajersko. Decembra 1943 je v dogovoru med vrhovnim poveljnikom Narodnoosvobodilne vojske (NOV) in partizanskih odredov (PO) Jugoslavije Josipom Brozom - Titom in vodstvom slovenskega osvobodilnega boja nastala zamisel, da bi 14. divizijo poslali na Štajersko z namenom okrepitve vojaške prisotnosti in da bi divizija služila kot potreben temelj za širjenje tretjega slovenskega korpusa v Narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije. Narodnoosvobodilni boj se je na Štajerskem namreč širil občutno počasneje kot v drugih slovenskih pokrajinah, saj je nemški okupator v letu 1942 osvobodilnemu gibanju na Štajerskem zadal več težkih porazov. Kot zelo primeren razlog za napotitev tja je bila tudi priložnost za znatno povečanje vojaške sile NOV; prisilna nemška mobilizacija Slovencev v nemško vojsko je na Štajerskem proti koncu leta 1943 začela izgubljati zagon in vojaški potencial bi bilo škoda izpustiti. Z občutno močnejšo vojsko bi tako ob kapitulaciji Nemčije slovensko narodnostno ozemlje bilo pod temeljitim nadzorom Slovenije. Divizija naj bi začela z delovanjem v Halozah, kjer osvobodilno gibanje sploh še ni bilo razvito, poleg tega pa je pohod ponujal možnost elementa presenečenja za okupatorja. To sta bila glavna dva razloga, zakaj je bila smer pohoda določena skozi Hrvaško. 14. divizija je na pohod odšla 6. januarja 1944 iz Dolnjega Suhorja v Beli krajini (takrat še Suhor). Že med enomesečnim pohodom skozi Hrvaško se je okrog Zagreba zapletla v boje z ustaši; ko pa je pri Podčetrtku 6. februarja prečkala reko Sotlo in s tem tudi mejo, so se začeli boji z Nemci. Ti so se hitro organizirali, ji začeli postavljati zapore in jo obkoljevati. Spopad pri Bučah v noči na 7. februar je naznanil začetek tritedenske nemške ofenzive proti 14. diviziji, v kateri se je slednja večkrat znašla v navidez nerešljivih položajih, ko jo je sovražnik poskušal obkoliti in uničiti, in se na koncu venomer uspela izvleči. Spopadi so potekali praktično vseskozi, divizijo pa so dodatno pestili hud mraz, ki se je spustil tudi do 20 stopinj po ničlo; globok sneg (ponekod celo do enega metra); obrabljena oblačila in obutev; tovor poginulih živali, ki so ga morali nositi sami; in naraščajoče število ranjencev, ki so jih morali prenašati s sabo ali puščati pri kmetih ali v partizanskih bolnišnicah, ker v okolici niso imeli na voljo osvobojenega ozemlja, kamor bi jih pošiljali. Vse to je divizijo pripeljalo na skrajni rob fizičnih in psihičnih zmogljivosti. Nemška ofenziva je od prvega spopada pri Bučah v noči na 7. februar trajala vse do 26. februarja, divizija pa se je morala vseskozi prebijati iz nemških obkolitvenih obročev. Najhujše boje je bojevala na Graški gori, imenovani tudi ''gora jurišev'', pri Belih Vodah pa je padel tudi partizanski pesnik Karel Destovnik - Kajuh. Da bi se izognila stalnemu nemškemu pritisku, se je razdelila na štiri dele in uspešno pričakala konec ofenzive. En del se je prebil na Pohorje, ostali v Mozirske planine. Potrebno je poudariti, da ji brez gmotne pomoči kmetij na območjih Konjiške gore, Paškega Kozjaka, Šaleškega hribovja, Mozirskih planin, Kozjanskega in Pohorja ne bi uspelo vzdržati nemške ofenzive, saj je ob njenem koncu bila že na koncu z močmi. Poglavitni razlog, da so Nemci končali ofenzivo je bila presoja, da so divizijo uničili. Poleg tega je teren, po katerem se je gibala divizija, bil težko prehoden in preobširen, da bi ga lahko Nemci v celoti obvladali. Še večjo težavo je zanje predstavljala delitev divizije na več skupin, kar jim je preprečilo, da bi jo v celoti obkolili in udarili po njej. Divizija se je na pohod odpravila s 1112 borci in borkami. Pohod skozi Hrvaško je terjal 7 mrtvih, 29 ranjenih, 34 bolnih, 10 borcev pa je moralo ostati v Kalniškem pogorju in stražiti odloženo strelivo. Ob tveganem prehodu preko Sotle je v diviziji ostalo še 1025 borcev in bork. Ko je 26. februar prišel h koncu in so boji ponehali, je diviziji ostalo skupno 440 borcev, dovolj zdravih za boj (ok. 40%); ranjencev je bilo 305, medtem ko je število mrtvih, ujetih in pogrešanih znašalo 367 (skoraj tretjina). Na nemški strani je padlo ali bilo ranjenih med 500 do 600 vojakov oz. petina njihove vojaške sile Divizija si je v manj kot dveh mesecih po koncu ofenzive že tako opomogla, da jo je aprila leta 1944 sestavljalo skoraj dvakrat toliko borcev, kolikor jih je imela na voljo konec februarja. Vpliv njenega delovanja je čutila vsa Štajerska, kajti intenzivnost osvobodilnega gibanja je naglo naraščala in splošna mobilizacija je krepila enote 4. operativne cone in 7. korpusa NOVJ na Dolenjskem. Boj je do osvoboditve bíla skupaj kar 22 mesecev in velja za simbol narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem. Viri: Marjan Žnidarič, Na krilih junaštva in tovarištva, Ljubljana 2009, str. 107 - 142, 379 - 386. Božo Repe, S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda, Ljubljana 2015, str. 193. EŠD 11208 Vodnik, 21, 22. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 193. Viri slik: Naložene z dovoljenjem avtorja fotografij, dostopne na: http://spomeniki.blogspot.si/2012/05/dolnji-suhor-pri-metliki-spomenik-14.html (http://spomeniki.blogspot.si/2012/05/dolnji-suhor-pri-metliki-spomenik-14.html) Podrobno o 14. diviziji na: https://docplayer.si/176203532-Univerza-v-mariboru-filozofska-fakulteta-oddelek-za-umetnostno-zgodovino-magistrsko-delo-tina-lovrec.html (https://docplayer.si/176203532-Univerza-v-mariboru-filozofska-fakulteta-oddelek-za-umetnostno-zgodovino-magistrsko-delo-tina-lovrec.html) Pohod XIV.divizije na Štajersko Da bi pospešili oboroženo vstako na Štajerskem, je Glavni štab NOV in PO Slovenije v soglasju z Vrhovnim štabom poslal XIV. divizijo na Štajersko. 6. januarja 1944 so se Tomšičeva, Šercerjeva in Bračičeva brigada , skupno 1112 prekaljenih ter dobro oboroženih in opremljenih borcev in bork odpravilo s Suhorja in iz sosednjh vasi na pot. Po enomesečnem pohodu, preko rvaške je divizija v noči na 7. februar 1944 pri Sedlarjevem prešla Sotlo in stopila na tla Štajerske, kjer nato kljub izredno neugodnim vremenskim razmeram v nepretrganem boju z veliko močnejšimi nemškimi silami izpolnila svojo nalogo.XIV. divizija, 26. oktobra 1944 razglašena za udarno, 2. novembra 1951 pa za proletarsko, je bila z ukazom Vrhovnega poveljnika oboroženih sil FLRJ (Federativna ljudska republika op.D.D.) maršala Josipa Broza-Tita z 14. aprila 1953 preimenovana v XIV. proletarsko divizijo Borisa Kidriča. Spomenik ob cesti na Suhorju je odkril Glavni odbor ZB LR Slovenije 21. julija 1954. Izdelan je bil po načrtu arhitekta Francija Šublja. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (83) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 138. https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf (https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf) |
| Lokacija in dostop | Spomenik 14. divizije se nahaja v vasi Dolnji Suhor pri Metliki (št. 1), ki leži ob magistralni cesti Novo mesto – Metlika. Postavljen je v bližini župnijske cerkve sv. Jožefa, zraven osnovne šole Suhor. |
| Besedilo na spomeniku | na strani proti šoli: [zvezda] . napis na strani obrnjeni proti križišču: S TEH POLOŽAJEV SO 6. 1. 1944 TOMŠIČEVA ŠERCERJEVA IN BRAČIČ- EVA BRIGADA V SESTAVU XIV DIVIZIJE BORISA KIDRIČA KRENILE NA ZGODOVINSKI POHOD PREKO HRVATSKE NA ŠTAJERSKO . napis na južni (desni) strani: OB DESETLETNICI POHODA POSTAVILA ZVEZA BORCEV 21. VII. 1954 |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | Stanko Podržaj 16. 12. 2016 12.2.2022, 9.2.2022 D.Divjak |
| Datum prvega vnosa | 2022-02-18T23:00:00+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | 12.2.2022, 19.2.2022 dopolnil podatke in opis D.Divjak M.Kermavnar, 17. 11. 2023, dodal manjkajoče besedilo na spomeniku ter slike 3/2 in 3/3 Mojce Luštrek |
| Vrsta spomenika | Spominski steber |
| Občina | Metlika |
| Katastrski podatki | K.o..: 1505 - Bušinja vas, št.parc.: 5657/5 |