| Ime | Pomnik bojem 2. grupe odredov na Muljavi |
|---|---|
| Opis | Dva metra visoka, nepravilno oblikovana četverostrana piramidalna granitna skala z vklesanim napisom, postavljena 1969, spominja na zmago II. grupe odredov nad Italijani junija 1942. Spomenik je bil postavljen na pobudo borcev II. grupe odredov 8. junija 1969 Zgodovinsko ozadje Spomladi leta 1942 je II. grupa odredov - takrat najmočnejša partizanska enota na Slovenskem - bila zelo dejavna na Dolenjskem in uspela pridobiti osvobojeno ozemlje, zajeto v krogu Grosuplje - Turjak - Dobrepolje - Žužemberk - Trebnje - Višnja Gora - Grosuplje. Konec maja in v začetku junija je grupa tudi izvajala sabotaže na železniški progi med Ljubljano in Novim mestom ter zavirala njeno popravilo. To je vzbudilo pozornost poveljstva italijanske divizije Isonso, ki je sklenilo, da je za zaščito železniške progre treba očistiti in zavarovati ozemlje med Temenico in Krko. Prišlo je do Krško-muljavske bitke, ki je trajala med 6. in 12. junijem 1942. V prvih dveh dneh bojev, 6. in 7. junija, so partizani z zasedami uspešno zadrževali italijanske enote, ki so poskušale prodreti tako iz žužemberške smeri kakor tudi iz Ivančne Gorice. Toda italijanske okrepitve so iz Ivančne Gorice prihajale v vedno večjem številu, vključno z oklepniki in lahkimi topovi, zato so v poveljstvu II. grupe odredov sklenili, da Italijanom prepustijo Muljavo in se umaknejo v bližnje gozdove, da bi jih nato obkolili, ko bodo ti prispeli v Muljavo. Taktika se je zjutraj 8. junija obrestovala, ko so se v manjših skupinah približali italijanski vojski, katero so spremljali tanki in celo letala, in jih z nenadnim napadom popolnoma presenetili. Pri tem so partizani uporabljali taktiko hitrega umika na nove položaje in s tem sovražne vojake slepili v napade v prazno ter nato po njih udarjali z boka in jih silili k umikom. S tem načinom bojevanja, ki je sovražniku preprečeval, da bi ta uspel uveljaviti svojo številčno in tehnično premoč, povrhu tega pa mu povzročal zmedo in negotovost, so se partizani vse do konca bitke enakovredno kosali z italijanskimi silami in imeli pobudo pri vojskovanju. Zaustavili so tudi vse poskuse nadaljnjih sovražnikovih okrepitev; najprej poskus popravila železniške proge Ljubljana – Novo mesto, s čimer so jim prekrižali poskus prodora na Muljavo iz severovzhoda preko Bojanjega Vrha, nato pa so 9. junija v obkolitveni obroč zvabili še 1. bataljon 1. grenadirskega polka, ki je okupatorju prišel na pomoč iz Ribnice. Obroč okoli Italijanske vojske so držali še skozi 10. in 11. junij, ko jih je že načenjala utrujenost. 11. junija, ko so Italijani začeli s požiganjem zasedenega dela Muljave, je pod partizanskim ognjem padel tudi njihov polkovnik. V noči na 12. junij so se Italijani ob popuščanju partizanskih napadov odločili za umik iz Muljave v Stično in 2. grupa odredov je posledično ohranila nadzor nad tem delom osvobojenega ozemlja. V njej so italijanske sile imele izrazito številčno in tehnično premoč nad partizani. Italijanskih vojakov je bilo med 3500 in 4000, imeli pa so boljšo oborožitev kot partizani, podporo oklepnikov, lahkih topov in celo letal. Partizanov, med katerimi so bili borci II. grupe odredov in oddelkov narodne zaščite (med narodnoosvobodilnim bojem je bila narodna zaščita vojaška organizacija pod vodstvom glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet za zaščito naroda pred nasiljem okupatorjev in pred domačimi izdajalci), je bilo okoli 500. Na prvi pogled smo lahko upravičeno presenečeni, da so Italijani bitko izgubili. Toda partizanska vojska je z razdelitvijo na manjše enote, ki so se držale postavljene taktike, zvabila nasprotnika v način bojevanja, ki mu je bil tuj. Tehnološka premoč je bila ob tem neuporabna in iniciativa praktično ves čas v rokah partizanov. Žal so poročila o padlih vojakih na obeh straneh preveč si nasprotujoča, zato ne morem navesti objektivne ocene. Vir: Zdravko Klanjšček et al., Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 – 1945, Ljubljana 1978, str. 272 – 273. Avtor slik: Stanko Podržaj, 2016 EŠD 5766 |
| Lokacija in dostop | Spomenik se nahaja ob cesti Krka - Ivančna Gorica kakšnih 15-20 metrov stran od zadružnega doma na Muljavi. |
| Besedilo na spomeniku | Na Muljavi in okolici je v juniju 1942 I. slovenska partizanska brigada – II. grupa odredov NOV in POS vodila večdnevne zmagovite boje z italijanskim fašističnim okupatorjem. 8. junija 1969 Borci II. grupe odredov |
| Ime vnašalca | Stanko Podržaj, 15. 12. 2016 |
| Vrsta spomenika | Kamen |
| Občina | Ivančna Gorica |
| Katastrski podatki | 1822 MULJAVA, 63/17 |