Antonu Lukancu

• SIstory navaja Ime in priimek: Anton Lukanc, Oče: Alojz, Mati: Antonija, Datum rojstva: 03. 10. 1922, Kraj rojstva: Podklanc, Kraj bivanja: Podklanc, Stara občina: Dravograd, Nova občina: Dravograd, Poklic (soc. status): študent, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 0000, Kraj smrti/izginotja: Šidsko polje, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Srbija. 

    »Slovenski bataljon je premeril skoraj vso sremsko fronto. Njegovi možje in fantje so marširali zdaj podnevi, zdaj ponoči, v snegu, mrazu in vetru, lačni, bosi, raztrgani. Tudi godrnjali in kleli so, dokler niso spet zapeli.     V noči med 16. in 17. januarjem 1945 je bataljon zasedal položaje zapadno od Iloka, med Opatovcem in Sodinom. Straže in patrulje so mu varovale spanje. Potrebna je bila nenehna čuječnost tik zahrbtnega, zagrizenega nasprotnika, ki se je v Sremu še krčevito upiral.
   Na vzhodu se je pričelo že prav rahlo svetlikati jutro.
   Kaj pa je to? Kakor da v daljavi brnijo kamioni. Potem pa, kakor da škriplje sneg. Stopinje! Koraki! Brnenje motorjev!
   Švabi so tu! Napadajo!
   Rafali sekajo na naše položaje. Iz temine se izlušči belo pobarvan nemški tank, obdan z belo oblečenimi vojaki. Brzostrelke in strojnice besno grgrajo. Tankovski topovi bruhajo ogenj in smrt. Bombe in granate zasipavajo utrjene položaje. To je peklenska budnica!
   Borci grabijo po orožju in se obupno branijo. Povelja komandirjev se v trušču komajda slišijo. Na juriš! Na nož! Prepozno …
   Sovražniku je presenečenje uspelo  na več mestih, kjer je skoncentriral premočne sile z obilno tehniko. Prebil je fronto tudi na krilu bataljona in ga pričel obkoljevati.
    Ubogi fantje! Nobena hrabrost jim ni mogla pomagati, da ne bi na gosto popadali. Trije so s protitankovskimi bombami navalili na tank, a jih je smrt iz njega pometla po tleh. V bunkerju je obležal puškomitraljezec, ki je komaj zapustil šolske klopi. S svojo 'mašinco' je podrl vrsto napadalcev, zdaj pa se je je še mrtev oklepal. V Beogradu je zanj trepetalo ljubeče materino srce. Mrtev je bil tudi komandant Dolšak.
    'Umik! Nazaj! Reši se, kdor more!'
    Preživeli borci so bežali po zasneženem polju. […]
    Toda za bežečimi so ostajala trupla. […]
    Po tem spopadu je bataljon odpisal 77 mrtvih borcev, še več pa ranjenih, nekaj tudi ujetih.   […]
    Sremske poljane je pojila kri vseh narodov Jugoslavije, tudi Slovencev – v potrditev bratstva in enotnosti vseh.
    Sremske poljane so postale drugi Doberdob, nov slovenskih fantov grob …"

• Rudi Dobovišek-Kučej, Iz prostovoljčevih zapisov, v: Fran Roš, Slovenski izgnanci v Srbiji 1941–1945, Maribor: Založba Obzorja, 1967, str. 479, 480.

 »SEZNAM borcev in umrlih ranjencev slovenske prostovoljske brigade v Srbiji, vključene v I. krajiško brigado kot njen 5. bataljon: 
 […] Lukanc Anton […]«

• Fran Roš, Slovenski izgnanci v Srbiji 1941–1945, Maribor: Založba Obzorja, 1967, str. 480, 481.

[križ]

                 LUKANČEVI

ANTON   + 3. 10. 1922  †17. 1. 1945

PADEL NA SREMSKI FRONTI.