| Ime | Lokve pri Črnomlju, glavnemu štabu NOV in PO Slovenije ter Francu Rozmanu - Stanetu |
|---|---|
| Opis | Po načrtih Branka Kocmuta je bil spomenik postavljen 22. julija 1952, leta 2009 pa je bil obnovljen. Zgodovinsko ozadje: Glavni štab NOV in PO Slovenije Glavni štab NOV in PO Slovenije se je tu nastanil v barakah v gozdu vzhodno od vasi. To naselje se je imenovalo Baza 100 in v njej je štab ostal do odhoda iz Bele krajine zadnje dni aprila 1945. Bil je najvišji vojaško-politični in vodstveni organ za poveljevanje vojaškim enotam in ustanovam NOB na Slovenskem. Osnovo tega organa so predstavljali člani Vojaške komisije pri Centralnem komiteju Komunistične partije Slovenije, štab pa je bil do sredine 1943 podrejen Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte. Zadnjo besedo pri imenovanju posameznikov na pomembna mesta znotraj štaba je potem prevzel Vrhovni štab NOV in PO Jugoslavije. Do maja 1942 je bil njegov sedež v Ljubljani, zatem do novembra 1942 v Kočevskem Rogu, nato do aprila 1943 v Polhograjskem hribovju in potem spet v Kočevskem Rogu. Po kapitulaciji Italije in razpadu italijanske vojske je sledilo več selitev: grad Soteska pri Dolenjskih Toplicah, vas Pribišje severno od Semiča, vas Kot pri Semiču, Črmošnjice, Dragatuš, od septembra 1944 Lokve pri Črnomlju in za nekaj časa tudi Trst proti koncu vojne. Število članov štaba se je stalno večalo, predvsem skozi leto 1944, in na koncu preseglo število 300. Štab je imel svoje organe in oddelke. Kot prvi je bil februarja 1943 ustanovljen glavni obveščevalni center, junija 1943 pa operativni oddelek s kadrovskim odsekom, odsekom za propagando in statistiko, odsekom za zveze in saniteto ter sodni in ekonomski odsek. Organizacijski oddelek in oficirska šola sta avgusta 1943 postali naslednji novi pridobitvi, v letu 1944 pa še cela vrsta oddelkov in odsekov: operativni, obveščevalni, šifrantski, prometno-tehnični, ekonomski, sanitetni, veterinarski, propagandni in personalni oddelek, sodni ter politični odsek, geodetska sekcija, referat za letalstvo in Baza glavnega štaba Slovenije v Dalmaciji. Štab je imel povrhu tega tudi verskega referenta in oficirja za zveze z zavezniškimi vojaškimi misijami. Takoj po ustanovitvi 22. junija 1941 v Ljubljani se je najprej imenoval Vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, nato je septembra 1941 sledilo preimenovanje v Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet; konec leta 1942 se je uveljavilo ime Glavno poveljstvo slovenske narodnoosvobodilne vojske, od začetka 1943 Glavno poveljstvo slovenske narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, maja istega leta pa je prvi dve besedi zamenjala besedna zveza Glavni štab, in to ime se je obdržalo do marca 1945, ko se je preimenoval v Glavni štab JA za Slovenijo. Dokončno je bil ukinjen 18. maja 1945. Zgodovinsko ozadje: smrt komandanta Staneta Na tem mestu se je 7. novembra 1944 med preizkušanjem angleškega metalca min ponesrečil komandant Stane. S tovariši je preizkušal enega od angleških minometalcev, ki so jih Angleži s padali spustili na osvobojeno ozemlje, ko je tretja mina v cevi eksplodirala, na mestu ubila vodnika Juga in mlajšega vodnika Tončka Dobriloviča, ki sta upravljala z orožjem, in ranila preostale – od tega Rozmana tako hudo, da tudi takojšnja operacija ni mogla več pomagati. Pozno popoldne istega dne je zaradi hudih poškodb trebušne votline umrl v partizanski bolnišnici Kanižarica. V zadnjih urah je bila ob Rozmanu tudi njegova žena Marija Jurca – Meta, takrat v tretjem mesecu nosečnosti z njegovo bodočo hčerko Stano, ki je bila rojena aprila 1945. Za posledicami ran od eksplozije je 18. decembra umrl še španski borec podpolkovnik Anton Žnidarič – Štefan, medtem ko so načelnik glavnega štaba generalmajor Lado Ambrožič – Novljan ter majorja Franc Tavčar – Rok in Jože Malnarič – Križevski preživeli. Pokopan je bil 8. novembra v Črnomlju, vojska in ljudstvo se je množično poslovila od komandanta Staneta, partizanske enote pa so še zadnjikrat stopile v pozor pred svojim komandantom ob 11. uri na trgu pred gradom. Do danes se je pojavilo več govoric o okoliščinah Rozmanove smrti; od neprevidnosti, sabotaže (podtaknjena defektna mina, možen razlog Rozmanovo zagovarjanje obstoja slovenske vojske in poveljevanja v slovenščini) in celo do trditve, da naj bi bil za njegovo smrt odgovoren Arso Jovanović (1907 – 1948), katerega je v Slovenijo poslal Tito z namenom, da bi slovensko osvobodilno gibanje podredil vrhovnemu štabu, čemur so se v vodstvu OF uprli. V resnici je odpovedala varnostna naprava minometa, ki se je po vsej verjetnosti poškodovala ob padcu iz letala, ko se padalo s pošiljko ni odprlo. Vendar je poglavitni razlog treba iskati v sami pomanjkljivosti izdelave teh minometov. Osnovna ideja je bila sestava lahkega in preprostega minometa, s katerim bi lahko oborožili enote, ki se izkrcavajo v sovražnikovem zaledju. Pri tem pa se je pojavilo vprašanje, kako mino aktivirati ob njenem padcu na cilj. Mine težjih minometov so imele na konici nameščen udarni vžigalnik, ki je sprožil aktivacijo, ko je konica priletela ob tla. Da bi mine vedno pristale na konici z vžigalnikom, so skrbeli zračni stabilizatorji na drugem koncu mine. Ti pa na manjših in lažjih minah niso bili učinkoviti in zato je bilo treba poiskati drugo rešitev. To je na koncu postal sistem vžiga, ki mino aktivira ob močnem tresljaju, ko ta prileti na cilj, z varnostno napravo pa bi preprečili eksplozijo v cevi minometa, saj bi ta naprava ob izstrelitvi mine aktivirala glavni vžigalnik, ki bi mino sprožil ob naslednjem večjem udarcu. Ker pa se številna padala z zaboji teh min niso odprla in so zaboji v prostem padu prileteli na tla, so te varnostne naprave večkrat odpovedale. Več partizanov je umrlo ali bilo ranjenih zaradi teh minometov, dokler ni vrhovni štab prepovedal njihovo uporabo. Usločen kamniti steber stoji na mestu, kjer je bil sedež glavnega štaba NOV in POS (Baza 100) in kjer so ob nesreči izgubili življenje komandant Franc Rozman in še trije partizani. Spomenik, narejen po zamisli B. Kocmuta, je bil odkrit 1952. Vinko Blatnik, Komandant Stane, Ljubljana 1999, str. 62 – 70. Lovro Kastelic, Belokranjski simbol bo zelenel v Ljubljani (http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/belokranjski-simbol-bo-zelenel-v-ljubljani). V: Slovenske novice, 2014. Franc Benedik, Albert Jakopič, Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana 1978, str. 92. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 158. Marjan Horvat, (http://www.mladina.si/53641/komandant-stane-spet-med-slovenci/)Komandant Stane (spet) med Slovenci (http://www.mladina.si/53641/komandant-stane-spet-med-slovenci/). (http://www.mladina.si/53641/komandant-stane-spet-med-slovenci/) V: Mladina, 2011. Dostopno na: Janez Kramarič, Črnomelj v daljni in bližnji preteklosti. Črnomelj: Občina, 1999. Franček Saje, Rozman, Franc (1912–1944). (http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi521283/#slovenski-biografski-leksikon) V: Slovenska biografija (http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi521283/#slovenski-biografski-leksikon), Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. EŠD 9385 Vodnik, 35, 36. Viri slik: Tretja slika uporabljena z dovoljenjem fotografa Primoža Šmajdka, dostopna na: http://spomeniki.blogspot.si/2011/11/lokve-komandant-stane.html (http://spomeniki.blogspot.si/2011/11/lokve-komandant-stane.html) Prvi dve sliki osebni arhiv (Rahela Butala). Geslo: herojsmrt123 |
| Lokacija in dostop | Spomenik se nahaja v vasi Lokve pri Črnomlju, smer Semič – Črnomelj, ko se peljemo mimo Petrove vasi in Rožanca, ki sta na desni strani, je približno čez 200 m odcep na levo v vas Lokve. Pri odcepu sta tudi dva smerokaza k spomeniku, peljemo se naprej čez vas in pred gozdom je spomenik. Dostopno je z avto, parkiramo v lahko v bližini. |
| Besedilo na spomeniku | Na tem mestu se je 7. 11. 1944 smrtno ponesrečil komandant SPČ NOV in POS Franc Rozman – Stane podpolkovnik Žnidarič Anton – Štefan starejši vodnik /JUG/ in mlajši vodnik Tonček Dobrilovič. Spodaj je z rdečimi črkami zapisano: Na tem mestu je deloval glavni štab NOV in POS od decembra 1944 do osvoboditve. |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | Rahela Butala (izvirni zapis), Stanko Podržaj (dopolnjeni zapis, 16. 12. 2016) |
| Datum prvega vnosa | 2024-04-29T22:00:00+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | Dodal posnetek, M. Hladnik 30. 4. 2024 |
| Vrsta spomenika | Steber je vbočen in ima na sredini reliefno upodobitev, zgoraj pa vgraviran napis z zlatimi črkami |
| Občina | Črnomelj |
| Katastrski podatki | Lokve (začetek gozda). K. o.: 1536 Talčji Vrh, parcela: 283. Lastnik: Občina Črnomelj. |