| Ime | Spomenik družini Grebenc |
|---|---|
| Opis | Na ploščah je navedenih devet imen družine Grebenc, od tega pet ustreljenih kot talcev. Trije leta 1942, ko so Italijani v Roški ofenzivi streljali talce v Lopušni dolini. . »Na odru se je pobliskalo, ljudi v dvorani se je začel lotevati strah, dve ženski sta se prijeli za roke in prva je spregovorila. »Sem Marija Grebenc iz Vrbljenja, to pa je moja sestra Lojzka. Ko so naju umorili, sem bila stara 29, sestra pa 27 let. Skupaj sva se igrali, pasli živino, obdelovali polja in umrli. Doma smo imeli kmetijo. V družini nas je bilo devet bratov in sestra. Vsi smo se imeli zelo radi, bili smo pobožni in člani Marijine družbe. Vsak večer smo molili in prosili svetnike, naj nam pomagajo skozi vojno vihro. Pa ni pomagalo. Za svobodo, katero vi uživate, je naša družina žrtvovala šest življenj. Drama se je začela v roški ofenzivi poleti 1942. leta. 26. julija tega leta so Italijani obkolili vse vasi na Ljubljanskem barju in aretirali vse moške, ki so jih zalotili doma. Zaprli in zasliševali so jih v cerkvi v Iški vasi. Iz naše vasi so izločili deset moških in jih v gozdu pod Gorenjim Igom ustrelili. Med njimi sta bila najina brata 20-letni Jože in 22-letni Franc. Bila sta zala in marljiva fanta, cvet vasi. Tretji brat, Ivan, je padel ob koncu vojne kot oficir Cankarjeve brigade pri Pijavi gorici. Mesec dni po najini smrti so doma aretirali še očeta Ivana in učiteljico Heleno Modic. Ubili so ju, njuna groba pa so po naključju odkrili šele leto dni po vojni. Vprašajte Frakeljna, zakaj ju je ubil.« Jože Vidic, Ženska desetina z Ljubljanskega barja na pohodu v smrt, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 348. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -- - »Po vrnitvi iz zapora se je Frakelj – Skalar s povečano vnemo lotil preganjanja aktivistov in pristašev OF. Na pohodu v Vrbljene so 27. januarja 1944 aretirali Pavlo Furlan, Lojzko in Marijo Grebenc, Franco Štrumbelj, sestro Matije Škrabe, katere mož je umrl na Rabu,in mater osmih otrok, Ivano Lesico, Marijo Podržaj, ki je mož Jože tokrat ni mogel reševati, Angelo Kumše – Ruparjevo in kot edinega moškega Pavlinega brata Martina Furlana. Na spis ku za aretacijo je bila tudi Francka Grebenc, ki pa se je že po aretaciji umaknila na rajon.« (Ferdo Gestrin, Svet pod Krimom, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016, str. 250) - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - »Kmalu po končani nemški ofenzivi, že 21. novembra 1943 je prišla na Barje četa domobrancev – največ je bilo Ižancev – pod vodstvom poročnika Franca Fraklja. V neposredni bližini te postojanke na Barju je Kozlarjeva gošča. […] Sledila je večja aretacija črne roke, saj je zajela kar enajst domačinov, deset žensk in enega moškega (žrtve so navedene kakor so bile aretirane) in to iz Vrbljena. 1. Angelo Kumše, rojena 1920, kmečko hčer;2. […] 4. Lojzko Grebenc, rojeno 1916, kmečko hčer in sestro 5. Marijo Grebenc, rojeno 1915, kmetsko hčer; […] V zvezi z aretacijo in streljanjem pa pripoveduje Angela Kumšetova: 'V četrtek, 27. januarja 1944 sem zagledala domobrance. Prihajali so od Oblakovega skednja čez vrtove, Štrumbljevega in našega. […] Ob petih, ko se je zmračilo, zagledam skozi hišno okno več oboroženih, ki so prihajali izza sosedove hiše. Bilo jih je pet ali šest. Z mamo, ki je sedela ob peči, sva najprej mislili, da so partizani, saj je Grebenčeva v mraku prišla povedat, da je veliko domobrancev pred nočjo odšlo proti Brestu. V hišo je prišel le en domobranec, drugi so obkolili hišo. […] Hitro sem se morala obleči, zelo je priganjal. […] Nato so prignali Grebenčevi, Marijo in Lojzko, Frančiško Štrumbelj, Ivano Lesica in Marijo Podržaj. […] Ko smo se pribli[ž]ali Ižanski cesti, mi je Lojzka tiho rekla: 'Do sedaj sem upala, da nas bodo partizani rešili, zdaj pa ne več.' […] Frakelj, ki je ves čas stal pred nami, je poslal v postojanko nekega domobranca po žico; ko je prinesel telefonsko žico, nam je Frakelj vsakemu posebej zvezal roke na hrbtu. Ko je povezal vseh enajst, mene je povezal zadnjo, ker sem stala zadaj, se je vstopil pred nas in nam s satanskim glasom izrekel predsmrtni govor: 'Zdaj je enkrat za vselej konec vaših norčij, jaz sem za vas molil in Boga prosil, niste me ubogali in poslušali, zato greste tja, kamor ste si zaslužili. Vedite, proklete kurbe partizanske, da se bomo borili do zadnjega moža, do zadnje kaplje krvi in tudi zmagali bomo, ker je Kristus z nami, tako mi Bog pomagaj.' […] Padali so udarci, brce in žalitve, kakršnih v življenju še nismo slišale. Vsaka druga beseda je bila 'proklete kurbe partizanske'. Nato je Frakelj ponovno vzel pripravljeno telefonsko žico in nam zvezal še roke, po dve in dve skupaj, zadnje v vrsti smo bile tri. […] Med zmerjanjem in zasmehovanjem smo končno prišli v peto postojanko, v grad na Lisičjem. Ustavili so nas za gradom. […] Nas so odgnali v kapelo in čakale smo na spoved. […] Zrinili so nas pred grad in zahtevali, naj se postavimo po štiri ob grajskem zidu za streljanje. Lojzka Grebenčeva pa je rekla: 'Kaj nas boste kar tu postrelili, vsaj tja v gozd nas odženite,' sestra Marija pa je še dodala: 'Ženske, nikar ne prosite milosti, saj jo ne boste dobile, čimprej nas pobijejo, prej bomo rešene. Le čemu bi še živele med takimi ljudmi, kot so to!' […] Ko smo prišli v hosto na strelišče, so nas postavili štiri v vrsto, stala sem prva, na moji levi je stala Lojzka, poleg nje sestra Marija. Lojzka me je vprašala: 'Ti, Angela, poglej, če je jama skopana, ali nas bodo tu zagrebli.' Pogledam desno in ji povem, da ni nič skopanega. Moj krvnik pa nama odgovori: 'Ja, proklete kurbe partizanske, še jamo bi kopal za vas! Navrh boste ležale kot psi, pa naj vas zveri požro, niste za drugo.' […] Streljali so nas v hrbet, vsaka zvezana ženska je imela svojega krvnika s puškomitraljezom, pomočnikov in drugih varuhov pa je bilo še veliko več. Ko so repetirali za strel in je orožje zaregljalo, sem nagonsko pogledala čez ramo in videla, kako drži orožje naperjeno v moj hrbet.« […] Po omenjenih aretacijah in umorih so domobranci še izvajali nasilje. Po njihovi zaslugi so bili odpeljani v internacijo in zapore še naslednji domačini: […]2. februarja 1944 so bili aretirani: 1. Pavla Grebenc, rojena 1927, iz Vrbljena, je bila zaprta in internirana v Rawensbrücku […] 13. Alojzija Grebenc, rojena 1887 iz Vrbljena, mati devetih otrok, od katerih so bili trije partizani, štirje in mož Janez pa ustreljeni, je bil aretirana 12. Februarja 1944 in internirana v Dresden« (Angela Kumše, Pripoved neke dobe, Ljubljana: Koordinacijski odbor za zgodovino pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, 1989, str. 99, 102, 103, 104, 105, 106, 108, 109, 110, 115, 116. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - »45. GREBENC Janez, rojen 1882 v Vrbljenah. 46. GREBENC Lojzka, rojena 1916, 47. GREBENC Marija, rojena 1915. Lojzko in Marijo so 28. januarja 1944 pri gradu Lisičje ubili domobranci 21. čete pod vodstvom Franca Fraklja-Skalarja. 8. februarja 1944 so pod Grmezom na Barju ubili še Janeza.« (Vir: Dr. Makso Šnuderl, Fašistično domobranski teror, str. 11; Jože Vidic, Po sledovih črne roke, str. 342 in 362; Angela Kumše, Pripoved neke dobe, str. 103; Dr. Ferdo Gestrin, Svet pod Krimom, str. 198) (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 97) - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - »V IMENU KRISTUSOVEM SO MORILI NEDOLŽNE LJUDI Dne 27. januarja 1944 je ista likvidatorska skupina "črne roke" s postojanke Barje pod vodstvom Franca Fraklja obkolila vas Vrbljenje, vdrla v hišo in odvedla Martina Furlana, njegovo sestro Pavlo. Angelo Kumše, Marijo Grebe[n]c in njeno sestro Alojzijo, Frančiško Štrumhelj — mater 8. otrok, katere mož je umrl v internaciji na Rabu — Ivano Lisica in mater 51etnega otroka Marijo Podržaj. V postojanki na Barju so jim priključili še Pavlo Peršin, mater 10 mesecev starega otroka, Ančko Škrabar, katere moža so mesec prej isti zločinci pobili v Kozlarjevi hosti, in Mimi Grum, vse tri iz Tomišlja. Zvezali so jih s telefonsko žico, nakar jim je zločinec Frakelj povedal, da so Rupnikova vojska in da se borijo v imenu Kristusa, da bodo uničili vse partizane in njihove pristaše do zadnjega moža ter da bodo aretiranci v imenu Kristusovem ustreljeni. Zaključil je z besedami: "Zmagali bomo v imenu Kristusovem, tako nam Bog pomagaj!" Tako zvezane žrtve so odpeljali na grad Lisičje pri Škofljici, kjer sta jih v posebni sobi dva duhovnika v duhovniškem oblačilu zasliševala in hotela od njih zvedeti še nadaljne podatke o pristaših osvobodilnega gibanja. V bližini gradu so jih pokosili z strojnicami, Angeli Kumše pa se je ranjeni posrečilo zbežati.« Avtor ni naveden, Sodnijski proces v Ljubljani (nadaljevanje), Edinost, neodvisno glasilo kanadskih Slovencev, Let. 4, št. 187, Toronto, Ontario, sreda, 6. novembra 1946, stran 4. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - »BORCI NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE V LETIH 1941 DO 1945 IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMIŠELJ […] 11. GREBENC Ivan, rojen 1913, iz Vrbljena, v OF je sodeloval od septembra 1941. Maja 1942 je vstopil v partizane, bil je borec 4. čete Šercerjevega bataljona, Krimskega odreda; padel avgusta 1944 kot politkomisar čete v 8. brigadi pri Šmarskem tunelu.«((Angela Kumše, Priloga, Pripoved neke dobe, Ljubljana: Koordinacijski odbor za zgodovino pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, 1989, str. 125) |
| Lokacija in dostop | Pokopališče Tomišelj, v srednjem delu levo od glavne poti. Hiša v bližini: Tomišelj 37B |
| Besedilo na spomeniku | [Triglav obkrožen z vencem] TIHI DOM . GREBENC JANEZ oče 1882 ustreljen 1944 IVAN sin 1913 padel 1944 FRANC sin 1920 ustreljen 1942 JOŽE sin 1923 ustreljen 1942 MARIJA hči 1915 ustreljena 1944 ALOJZIJA hči 1916 ustreljena 1944 |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | Dušan Škodič 3. 4. 2021 |
| Datum prvega vnosa | 2024-06-25T22:00:00+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | M. Kermavnar, 26.6.2024, napis na spomeniku, prvotni tekst v rubriki Besedilo na spomeniku prenesel na začetek rubrike Opis, dodal fotografije 3/1 do 3/4. M.Kermavnar, 28.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis |
| Vrsta spomenika | Steber iz belega kamna nad grobom s silhueto Triglava in napisom Tihi dom |
| Občina | Ig |
| Katastrski podatki | K. o. 1702 - Tomišelj, parc. št. 303/1 |