| Ime | Hotavlje, Spomenik ob cestnem križišču |
|---|---|
| Opis | Spomenik ob cestnem križišču na Hotavljah je posvečen padlim borcem, talcem in drugim žrtvam okupatorjevega nasilja v tem delu Poljanske doline. Zasnoval ga je arhitekt Marko Šlajmer, avtor besedila na obeležju je Franc Potočnik s Hotavelj. Odkrili so ga 19. decembra 1957. Leta 1965 je bilo ob spomeniku urejeno grobišče za padle v okolici Hotavelj. Prek Hotavelj so vodile pomembne partizanske poti iz Loškega pogorja in s Cerkljanskega v Poljansko dolino, tu so potekale številne vojaške, prehranjevalne in diverzantske akcije ter napadi na domobranske postojanke v Polhograjskih dolomitih. 5. marca 1944 je na Hotavljah v spopadu z nemškimi orožniki padlo šest borcev 2. bataljona Prešernove brigade, ki so se vračali s prehranjevalne akcije. Ob napadu Vojkove brigade na domobransko postojanko na Hotavljah 18. julija 1944 so padli štirje borci. 22. marca 1945 so v spopadu z gorenjevaškimi domobranci padli trije borci Inženirskega bataljona 31. divizije. Več borcev je padlo tudi v zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945 in zadnja dva borca 4. maja 1945 v bližini Suše. Več.... Podatki o zapisanih na spomeniku: Borci Miha Banič, rojen 3. januarja 1917 v Zabuki pri Karlovcu, delavec, pred vojno je bil zaposlen v Gorenji vasi pri štabu za utrjevanje jugoslovansko-italijanske meje, v partizane vstopil 20. oktobra 1944, marca 1945 so ga Nemci ujeli in do smrti zverinsko mučili. Alojzij Jelovčan, rojen 30. maja 1928 na Srednjem Brdu, vajenec, v partizane je vstopil leta 1944, padel v noči z 29. na 30. april 1945 pri Dobrovljah v Vipavski dolini. Feliks Klemenčič, rojen 20. aprila 1918 v Koprivniku, kmečki delavec, v partizane je vstopil 17. junija 1943 in bil kurir v Prešernovi brigadi, padel v nemški zasedi 4. avgusta 1943 pri Suši. Stanko Košnik, rojen 2. novembra 1916 na Brodu v Bohinju, bil je komandir 2. bataljona Prešernove brigade, padel 5. marca 1943 na Hotavljah v spopadu z nemškimi orožniki. Jožef Mlakar, rojen 19. marca 1915 v Krnicah pri Novakih, gozdni delavec, v partizane je vstopil junija 1943, bil je član gospodarske komisije za Selško in Poljansko dolino, padel je 13. februarja 1944 v Volaki blizu svojega doma. Frančišek Potrebuješ, rojen 8. septembra 1912 v Suši, zidarski pomočnik, leta 1943 je vstopil v Poljansko četo, padel je 23. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Jurij Potrebuješ, rojen 22. aprila 1910 v Suši, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 16. junija 1944, delal je v čevljarski delavnici Gorenjskega vojnega področja pri Podblegošarju v Davči, padel je 23. marca 1945 pri prenosu ranjene partizanke v partizansko bolnišnico. Alojzij Rant, rojen 14. junija 1925 v Suši, kmečki delavec, leta 1944 mobiliziran v nemško vojsko in poslan na francosko fronto, pobegnil k francoskim partizanom, nato je s 5. prekomorsko brigado prišel v Dalmacijo, padel je aprila 1945 v bojih pri Gospiću. Vinko Selko, rojen 28. marca 1922 v Sinji Gorici pri Vrhniki, mizarski pomočnik, v partizane vstopil ob kapitulaciji Italije septembra 1943, padel je kot komandir 2. čete Vojkove brigade 18. julija 1944 ob napadu na domobransko postojanko na Hotavljah. Janez Šinkovec, rojen 6. aprila 1914 v Čabračah, kmet, v partizane je vstopil 22. decembra 1941, v Cankarjev bataljon, padel je 7. junija 1944 v bližini doma. Anton Špiček, rojen 15. januarja 1903 v Davči, gozdni delavec, živel je v Volaki, v partizane je vstopil 11. septembra 1944, padel je 2. aprila 1945 v Trnovskem gozdu. Ignac Uršič, rojen 4. avgusta 1923 na Hotavljah, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1942, padel je 26. junija 1942 ob napadu na Črni Vrh nad Polhovim Gradcem. Talci Stanislav Bernard (padel kot borec), rojen 29. aprila 1902 na Godešiču, delavec, v partizane je vstopil 8. avgusta 1944, padel je 25. marca 1945 na Hotavljah. Alojzij Demšar, rojen 15. junija 1905 na Hotavljah, kovač Anton Demšar, rojen 18. maja 1912 na Hotavljah, posestnik. Lovrenc Demšar, rojen 14. avgusta 1909 na Hotavljah, kmečki delavec. Bratje Alojzij, Anton in Lovrenc Demšar so sodelovali s partizani, bili izdani in aretirani 19. julija 1942 ter ustreljeni kot talci 26. julija 1942 na Retnjah pri Tržiču Pavla Frlic, rojena 20. januarja 1919 v Volaki, tekstilna delavka, članica KP od leta 1939. Aretirana je bila v začetku leta 1942, umrla aprila 1942 v taborišču v Mauthausnu. Andrej Jerovšek (padel kot borec), rojen leta 1918 v Ljubljani, stanoval je v Sori, padel je 25. marca 1945 na Hotavljah. Valentin Rihtaršič, rojen 7. februarja 1913 na Hotavljah, cestar, pomemben aktivist, aretirali so ga 19. julija 1942 in 26. julija 1942 ustrelili kot talca na Retnjah pri Tržiču. Žrtve okupatorjevega nasilja: Tomaž Demšar, rojen 20. decembra 1895 na Hotavljah, delavec, aretirali so ga 19. julija 1942, umrl je 26. junija 1944 v Schwechatu pri Dunaju. Jakob Derlink, rojen 12. julija 1890 v Čabračah, gozdni delavec, 4. decembra 1942 so ga ustrelili med policijsko uro v bližini njegovega doma. Angela Eržen, rojena 16. aprila 1921 na Srednjem Brdu, tovarniška delavka, članica KPS, 24. novembra 1944 so jo ustrelili žabniški domobranci v Zgornjih Bitnjah, ko se je s sodelavko vračala z dela. Frančiška Godec, rojena 27. novembra 1906 v Suši, leta 1943 jo je ustrelila nemška patrulja pri Hlavčih Njivah. Valentin Rihtaršič, rojen 31. januarja 1896 na Hotavljah, gozdni delavec v Gorjah pri Bledu, skušal se je prebiti iz nemške obkolitve, a so ga Nemci ustrelili. Tomaž Šinkovec, rojen 5. decembra 1911 v Volaki, strojarski pomočnik, sodelavec partizanov, 8. avgusta 1941 so ga orožniki aretirali, umrl je 15. januarja 1942 v taborišču Auschwitz. Marija Šubic, rojena 3. maja 1900 na Hotavljah, njena družina je bila ob okupaciji izgnana, Marija je bila kot invalidka odpeljana v taborišče Auschwitz, januarja 1945 je bila v plinski celici usmrčena in sežgana v krematoriju v Rawensbrücku. Pokopani v grobišču ob spomeniku: Anton Abram, rojen 9. junija 1909 v Labinjah pri Cerknem, v partizane je vstopil 9. februarja 1943, padel je 22. marca 1945 kot borec Inženirskega bataljona 31. divizije pri Hotavljah. Franc Kermelj, rojen 17. februarja 1906 v Retečah, železniški uslužbenec, v partizane je vstopil 12. januarja 1944, padel je 24. marca 1945 v okolici Hotavelj. Anton (ne Jože) Stanovnik, rojen 13. septembra 1927 v Strmici pri Selcih, padel je 5. marca 1945 na Hotavljah. Janez Šinkovec, rojen 6. aprila 1914 v Čabračah, kmet, v partizane je vstopil 22. decembra 1941 v Cankarjev bataljon, padel je 7. junija 1944 v bližini doma. Prvotno je bil pokopan na domačem travniku. V grobišču je pokopanih še petnajst neznanih borcev, ki so padli v okolici Hotavelj. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 144-151. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/hotavlje.html (http://zbnobskofjaloka.weebly.com/hotavlje.html) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. EŠD 16484 Geslo: prekomorci123 |
| Lokacija in dostop | Spomenik je ob cestnem križišču proti Kopačnici na Hotavljah. |
| Besedilo na spomeniku | Ploskev 1 ŽRTVAM FAŠIZMA ZB NOB HOTAVLJE . Ploskev 2 ŽRTEV NARODNO OSVOBODILNE BORBE 40 JE TU NAOKOLI IZBRAL FAŠIZEM, STEKLI, OHOLI, V JEČAH JIH MUČIL, POBIL, V PLAMENIH SEŽGAL, KER NIHČE NI KLONIL, DA BI NAROD IZDAL. . ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA DEMŠAR TOMAŽ 1895 - 1944 DERLINK JAKOB 1890 - 1943 ERŽEN ANGELA 1921 - 1944 GODEC FRANČIŠKA 1906 - 1943 KRŽIŠNIK JOŽE 1901 - 1945 KRŽIŠNIK MARIJA 1899 - 1945 KRŽIŠNIK AGATA 1892 - 1945 MIKLAVČIČ JANEZ 1931 - 1945 MIKLAVČIČ ANA 1898 - 1945 MIKLAVČIČ ALOJZIJA 1930 - 1945 MIKLAVČIČ ANTON 1932 - 1945 MIKLAVČIČ JANEZ 1933 - 1945 MIKLAVČIČ METOD 1935 - 1945 MIKLAVČIČ IVANKA 1937 - 1945 MIKLAVČIČ ANICA 1939 - 1945 ŠUBIC MARIJA 1900 - 1945 RIHTARŠIČ TINE 1896 - 1944 ŠINKOVEC TOMAŽ 1911 - 1942 ZAVRTANIK VENCESLAV 1908 - 1944 . Ploskev 3 BORCE SVOBODE: SLOVENCE, RUSE, FRANCOZE, ITALIJANE DRUŽI PO SMRTI SKUPNA GOMILA TELO JIM JE KROGLA SOVRAŽNA PREBILA- A NJIHOV DUH OSTAL NEPREMAGANA SILA . PADLI BORCI NOB BANIČ MIHA 1917 - 1945 JELOVČAN ALOJZIJ 1928 - 1945 KLEMENČIČ FELIKS 1918 - 1943 MLAKAR JOŽE 1915 - 1944 POTREBUJEŠ FRANC 1912 - 1943 POTREBUJEŠ JURIJ 1910 - 1945 RANT ALOJZIJ 1925 - 1945 SELKO VINKO 1922 - 1944 ŠINKOVEC JANKO 1914 - 1944 ŠPIČEK ANTON 1903 - 1945 URŠIČ NACE 1923 - 1942 KOŠNIK STANKO 1916 - 1943 15 NEZNANIH BORCEV . TALCI DEMŠAR ALOJZIJ 1905 - 1942 DEMŠAR LOVRO 1909 - 1942 DEMŠAR ANTON 1912 - 1942 FRLIC PAVLA 1919 - 1942 RIHTARŠIČ VALENTIN 1913 - 1942 BERNARD STANISLAV 1902 - 1945 JEROVŠEK ANDREJ 1918 - 1945 . napis na vrhu jugozahodne strani venca: POBRATENA V BOJU ZDRUŽENA V VEČNEM POKOJU MEDNARODNA JE TU ČETA ZBRANA MED NJIMI DVA STA ITALJANA, JE TRETJI RUS, ČETRTI JE FRANCOZ ENAJST PA JE SLOVENCEV - PRIMORSKIH FANTOV IN GORENJCEV . napis na vrhu jugovzhodne strani venca: TU POČIVAJO POLEG 14 BORCEV NOV NEPOZNANEGA IMENA NJIHOVI TOVARIŠI ŠINKOVEC JANKO 1914 - 1944 STANOVNIK JOŽE 1927 - 1944 ABRAM ANTON 1909 - 1945 KERMELJ FRANC 1906 - 1945 . napis na vrhu severne strani venca: V BENEČIJE ZELENE RAVNINI, V DALJNJI FRANCOSKI KRAJINI V MONGOLIJE STEPE PROSTRANI, POD GORENJSKE NAŠE GORAMI VAM JE ZIBELKA TEKLA, ŽIVLJENJA JE POT TUKAJ SE STEKLA BORCI, JUNAKI, HEROJI PADLI POD TOČO SOVRAŽNEGA JEKLA ZAMAN KRI VAŠA NI TEKLA. FAŠIZMA STE SILO ZLOMILI SVOBODO STE NAM PRIBORILI . opomba: pravilno je STANOVNIK ANTON 1927 - 1945 ne Stanovnik Jože |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | Franc Podnar, 29.11.2023 |
| Datum prvega vnosa | 2023-11-28T23:00:00+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | M. Kermavnar, 12.11.2023, z imeni dopolnil Besedilo na spomeniku in dodal fotografiji 4/4 in 4/5. Napis na vencu je povsem obledel. |
| Vrsta spomenika | Spomenik |
| Občina | Gorenja vas |
| Katastrski podatki | 2049 HOTAVLJE, 142/8 |