| Ime | Spomenik Ludvik Ogrizek in Edo Tominc, Hruševje |
|---|---|
| Opis | Ludvik Ogrizek in Edo Tominc sta že pred vojno emigrirala v Kranj in od tam odšla leta 1941 v partizane. Bila sta udeleženca znamenite Dražgoške bitke. Ogrizek je bil eden izmed vidnih organizatorjev TIGRA. Njegova povezava s posameznimi tigrovci je segala od Koč in Rakitnika do Landola. Deloval je pod vodstvom Danila Zelena in zaradi najrazličnejših akcij je moral zbežati že leta 1934 v Jugoslavijo. Zaposlil se je v neki tovarni v Kranju, kjer se je povezal s številnimi primorskimi emigranti. Večina je bila levo usmerjena, zato je odšla že leta 1941 v partizane, največ v Cankarjev bataljon na Gorenjskem. V bitki pri Udin borštu je bil 16. 4. 1942 zajet in odpeljan v Mauthausen, kjer je leta 1945 umrl. Po spominih Danila Milharčiča: [...] Tu je kmalu vzniknila Tigrovska trojka oz. četvorka. Tudi vas je bila zavedna in če je bilo potrebno, so brez težav dobili pomoč. Ker so bili aktivni, je oblast takoj izvedela zanje. Dva od teh sta bila zaprta po 5 let. Ludvik Ogrizek je pravočasno odšel leta 1934 čez mejo, drugega pa oblast nikoli ni odkrila, čeprav je bil vseskozi aktiven. 1939 je odšel v Slovenijo Edvard Tominc, star 18 let, ker tu ni mogel dobiti nobenega dela. V Kranju sta z Ogrizkom dobila delo v tovarni, stanovala pa na vasi. Aprila 1941 nista hotela več delati v tovarni, češ da okupatorju ne bosta služila. Raje sta šla na podeželje in za hrano služila pri domačih ljudeh. Ludvik je bil kovač. Ko se je formiral Cankarjev bataljon, sta se takoj pridružila in se bojevala v dražgoški bitki. Dva dni po Dražgoški bitki so Nemci napadli Cankarjev bataljon na Mošenjski planini, med padlimi je bil tudi 20-letni Edvard Tominc. Ko je žalostno novico izvedela mati Šimcova, je hkrati dobila obvestilo, da na Gorenjskem Nemci pozaprejo vse sorodnike partizanov in da je verjetno tako tudi v Italiji. A mati je rekla (dobesedno): »Ti črni hudiči ne bodo zvedeli za mojo srčno bolečino.« Naslednji dan je šla v Postojno, si kupila rdečo-rožasto naglavno ruto in jo nosila do konca vojne. Imela je tri sinove. Ko je drugi sin Silvo imel 17 let, mu je rekla: »Zdaj že lahko nosiš puško, pojdi v partizane. Pazi na svojo glavo, a bodi junak! Če moreš, maščuj mi prvorojenega sina, tvojega brata.« |
| Lokacija in dostop | Hruševje, pri cerkvi. |
| Besedilo na spomeniku | 1941 zvezda 1981 . JUNAKOMA LEGENDARNE DRAŽGOŠKE BITKE . LUDVIKU OGRIZU EDVARDU TOMINCU . V SPOMIN |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | M. Hladnik po besedilu Branke Černigoj.16.12.2020 11.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
| Datum prvega vnosa | 2021-08-10T22:00:00+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | M. Kermavnar, 4.5.2021, dodal fotografiji 1 in 2 11.8.2021 dodal tekst z obeležja in dopolnil podatke D.Divjak |
| Vrsta spomenika | Spomenik |
| Občina | Postojna |
| Katastrski podatki | K.o.: 2484 - HRUŠEVJE, št.parc.: 201/12 |