| Opis |
Cilenšek Nada, rojena 1925 v Migojnicah, dijakinja 4. letnika gimnazije v
Celju, je odšla v partizane z vso družino leta 1941. Opravljala je več pomembnih
političnih funkcij. 24. decembra 1944 je padla v borbi z Nemci pri Kandršah.
Uranjek Ivanka, rojena 1920 v Migojnicah. Opravljala je več pomembnih političnih
funkcij. Konec julija 1941 je kot kurirka odšla na ilegalno javko v Krško.
Zaradi izdaje je bila pokončana Brežiška četa in z njo tudi Ivanka.
- Spomeniki NOB v občini Žalec.
.
»Nada Cilenšek se je rodila leta 1925 v Migojnicah. Ko je izbruhnila vojna, je
hodila v celjsko gimnazijo, po napisni akciji s 6. na 7. julij11 1941 pa je z
vso družino odšla v partizane. Poleg očeta Rudija sta v aktiven boj proti
okupatorju stopili še mama Julijana – Julka in Nadina 11-letna sestra Laura.
Nadina starša Rudi in Julijana s partizanskima imenoma Vrankar (tudi Urankar) in
Betka sta odigrala izjemno aktivni vlogi pri gradnji odporniške mreže v okolici
Celja.
[…]
Ivanka Uranjek, »prva žrtev fašističnega terorja z območja občine Žalec«, se je
rodila 7. aprila 1921 kot deveti otrok v revni rudarski družini iz Griž. Njen
oče je, tako kot Nadin v Libojah, trpel težke življenjske razmere rudarja v
Zabukovici. Po končani osnovni šoli je leta 1932 izobraževanje nadaljevala na
celjski gimnaziji ter ga leta 1941 zaključila z maturo na učiteljišču v
Ljubljani. Na griški šoli je občasno poučevala, čakala pa je še na dekret34 o
namestitvi na šolo v Grižah. Leta 1937 je postala članica SKOJ-a, kjer se je med
drugim družila z Vero Šlander in Karlom Destovnikom – Kajuhom, po okupaciji pa
je pričela z organiziranjem narodnoosvobodilnega gibanja v Zabukovici. Kot prva
slovenska talka je bila skupaj z devetimi krškimi SKOJ-evci 30. julija 1941
ustreljena v gozdu Dobrava pri Brežicah, potem ko je bila aretirana ob poskusu
predaje propagandne literature njihovi skupini. Dne 28. julija je polna
mladostne, nepremišljene samozavesti35 prispela v Krško in iz neznanega razloga
pri lokalnem brivcu pustila aktovko, polno propagandnega materiala, ki jo je
potem ta odnesel na policijo, medtem ko je ona po Krškem iskala SKOJ-evce, kar
je sprožilo množično akcijo iskanja aktivistov. Množični grob je ostal skriven
vse do konca vojne, ko je njegovo lokacijo očetu enega izmed ustreljenih
aktivistov razkril logar, ki je bil v času streljanja ujetnikov v bližini. Dne
30. novembra 1945 so žrtve prenesli na krško pokopališče.36 Ivanka pa ni bila
edina žrtev rudarske družine Uranjek iz Griž. V boju z okupatorskimi silami sta
padla tudi Ivankina starejša sestra Pepca in njen mož, ki sta se pridružila
Pohorskemu bataljonu, ter moža dveh njenih sester.
[…]
Poimenovanje šole v Grižah vztrajno prepleta Meto, Ivanko in Nado. Na proslavi
23. aprila 1977 – ob 40-letnici KPS, 40-letnici KPJ pod vodstvom Josipa Broza
Tita in njegovem 85. rojstnem dnevu – so pred šolo slovesno razkrili doprsna
kipa Nade Cilenšek in Ivanke Uranjek. Poleg učencev sta sodelovala še vaški
pevski zbor in godba na pihala iz Zabukovice. Meta Rainer je v ta namen napisala
pesem, katere rokopis lahko najdemo v kroniki griške šole:
.
Ivanki in Nadi
Ivanka – tvoje je ime dobilo
V tem trdnem bronu trajen spomenik
A zraven tebe mlade borke lik,
Nam nepoznane Nade lice milo.
.
Ko mlado je življenje komaj vzklilo,
Iztrgal dušo mu je zli krvnik,
Iz hoste je odjeknil smrtni krik,
Namesto, da bi petje se glasilo.
.
Na našem nebu zvezdi dve blestita,
A v naših srcih lučki dve gorita,
Dve deklici med nami tu živita!
.
In dokler tod mladina bo hodila,
Cvet rdeči domoljubja bo gojila –
Ivanke, Nade kri ga bo pojila.
M.
R. Žalec, 8. 3. 1977«
- Hana Habjan, Zgodba treh bork: Mete, Ivanke in Nade. /Spor pri preimenovanju
šole v Grižah leta 1969/ Kronika, Letnik 65, Številka 3, Leto 2017, str. 505,
507, 508, 509. [Elektronski vir]
Kronika,
Letnik 65, št. 3, 2017 Dostop: 31. 7. 2024.
»Milena Mohorič, 36-letna profesorica, aktivistka, pri kateri je bila javka,
seje GP POS in zatočišče ilegalcev. Besedilo je verjetno nastalo kmalu po tem,
ko je bila spomladi 1941 kot talka ustreljena prva Slovenka Ivanka Vranjek.
Objavljeno je po vojni v Naši ženi, 1946, št. 5, str. 105, in v avtoričini
zbirki Samotni breg, 1947, str. 65. Fe 146, Oc 108.
Ivanki Vranjek
Na naših poljih so vzcvetele rože.
Deset življenj nam mladih je zašlo.
Roke kopale same so grobove,
jih zrlo hladno tujca je oko.
.
Ti prva med slovenskimi ženami
odšla si mlada v mučeniško smrt,
vsi tvoji upi zdaj so s tabo v jami
in Krško polje je mrtvaški prt.
.
Kaj ni dovolj že bolečin prestanih?
Slovenski narod sklonil je glavó.
Koliko bo grobov še izkopanih?
Naj večno rane nas krvave žgó?
.
Tja v gluho noč odmevajo vprašanja.
Uboge gmajne ne doni več glas.
Kri oporoko nam z grobov oznanja:
Bojujte se, prišel je boja čas!«
.
- Boris Paternu, Slovensko pesništvo upora, Tretja knjiga, Zaledne, Novo
mesto: Tiskarna Novo mesto Dolenjska založba, Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete, str.452.
|