| Ime | Franc Osojnik in Franc Kramberger, Krčevina pri Vurberku |
|---|---|
| Opis | Na Krambergerjevi hiši je spominska plošča Francu Osojniku (1900-1942) in Frančeku Krambergerju (1914-1942), ki sta tukaj padla 29. decembra 1942. Postavitev plošče je predlagal odbor Zveze borcev Ptuj, izdelal pa ko je kamnosek Mrevlje na Ptuju. Postavili so jo 29. decembra 1962. Dimenzije plošče: 80 x 50 cm. "Pred odkritjem spominske plošče na kraju smrti Franca Osojnika velikega borca za svobodo. V Krčevini štev. 60 pri Vurberku je pred 20. leti preminul partizan in organizator osvobodilnega gibanja v ptujskem okolišu Franc Osojnik. Ravno istega dne, v soboto, 29. decembra ob 10. uri dopoldne bo občinski odbor Združenja borcev skupaj s KO ZB NOV na Grajeni odkril spominsko ploščo na kraju njegove smrti. Na svečanosti bo sodelovala šola v Grajeni. Zaradi zime bo svečanost skromna, vendar pa se je organizacija ZB odločila, da odkrije spominsko ploščo ravno na dan smrti junaka Osojnika in s tem zaključi letošnje svečanosti ob 20-letnici Slovenjegoriške čete. Drugo leto poleti bo na kraju Osojnikove smrti prirejena večja proslava v njegov spomin. Tudi šole bodo priredile izlete v kraj, kjer je padel eden največjih revolucionarjev v našem okolišu. Junak narodnoosvobodilnega boja je padel pred dvajsetimi leti. V sredo, 29. decembra, prod dvajsetimi leti so v Ptuj pripeljali na malem vozičku, privezanem na gestapovski avto, truplo junaka Franca Osojnika. Pred kmečko hišo v Krčevini štev. 60 je zaradi izdaje padel iznenada - njegovo telo so prerešetali sovražnikovi streli. Njegovo truplo so pokopali za mestnim pokopališčem, kjer so že od avgusta ležali njegovi mrtvi tovariši narodni heroj Jože Lacko, Franc Kramberger, Alojz Zavec, Stojko Drago in bratje Reši. Kdaj je Osojnik postal borec za pravice. Franc Osojnik se je rodil 26. avgusta 1900 v Janeževcih v Slovenskih goricah. Učil se je mlinarske obrti. Bil je znanja željan otrok, ki se je že v letih, ko je hodil v osnovno šolo na Destrnik, veliko čital. Ob čtivu je postajal svobodomiselnega duha in se včlanil k »Sokolu«. Tudi tedaj je še posegal po knjigah šolske knjižnice in nastopal je v igrah, ki jih je društvo prirejalo. Z željo spoznati tuje kraje in domovino, se je napotil po Jugoslaviji in po drugih balkanskih deželah. Kdaj je Osojnik spoznal marksistični svetovni nazor in ga osvojil, ni povsem jasno. Bil je Lackov prijatelj. Lacko je stopil v Komunistično partijo leta 1932. Takrat so začeli ustanavljati Društva kmečkih fantov in deklet, pod vplivom nekdanjih pristašev Samostojne kmečke stranke. Komunisti pa so v društvu vnašali naprednega duha. Lacko je imel pri tem delu veliko zaslug in ena največjih je bila ta, da je pridobil za stvar socializma izobraženega kmeta Franca Osojnika. Osojnik je bil trdna opora pri Lackovem delu pri Zvezi kmečkih fantov in deklet predvsem v domačem kraju Destrniku. Pri volitvah leta 1932 je pomagal agitirati za opozicijo proti vladni listi, organiziral je sestanke po domačem okolišu, na katere je prihajal Jože Lacko in govoril ljudstvu o pravici, ki si jo mora sama priboriti. Ko je vdrl okupator. Franc Osojnik se je razživel kot revolucionar najbolj tedaj, ko je bila domovina najbolj v nevarnosti, v času fašistične okupacije. Tedaj se je uvrstil med najbolj smele borce za osvoboditev našega naroda in za njegovo boljšo bodočnost. Prav nič ga ni zadrževalo v njegovem boju, niti misel na smrt, misel na svojce, na ženo, na mater, ki ju je imel zelo rad. Na njegovem domu v Desencih so se že leta 1941 shajali ilegalci. Osojnik je obiskoval zanesljive ljudi po Slovenskih goricah in jih pridobival za OF. Njegov dom je bil shajališče komunistov, organizatorjev upora proti okupatorju. Sam pa seveda ni vedel, da je njegova hiša opazovana , kar je po vsej verjetnosti bila, saj je ohranjen okupatorjev dokument iz leta 1941, ki govori o politični nezanesljivosti Franca Osojnika. Z Lackom sta delala za OF z roko v roki. Prehodila sta skoro vse kraje po Slovenskih goricah in snovala žarišča upora. S seboj sta prinašala Ilegalni tisk OF in zbirala prispevke. Leta 1942 je Franc Osojnik odšel marca v Rogaško Slatino, kjer je deloval v okolici Pokrajinski odbor OF in KP za Štajersko. Tam je poročal o položaju OF v ptujskem okraju, o zadržanju ljudstva do okupatorja, o okupatorjevem nasilju. Z nalogo, da ustanovijo v ptujskem okolišu partizansko skupino, se je vrnil v domači kraj skupaj z Mimo Kovač-Barčko, ženo padlega heroja Štefana Kovača. Barčki je Pokrajinski komite KP zaupal vodstvo KP v ptujskem okolišu, Lacko je vodil delo OF. V trdno oporo jima je bil Franc Osojnik, ki ga j e PK KP določil za vodjo partizanske skupine, ki naj bi jo čimpreje ustanovili. Mirna Kovač-Barčka pravi v svojih spominih, da Osojnika niso mogli poslati takoj v partizansko četo za komandirja ali političnega komisarja, ker je bil nujno potreben pri utrjevanju postojank OF po Slovenskih goricah in drugod po okraju. Osojnik je zelo dobro poznal domače kraje in ljudi In Lacko ni mogel sam prevzeti odgovorne naloge, utrditi tla in poiskati zanesljive postojanke za prvo oboroženo skupino v ptujskem okolišu, preveč je bil kompromitiran. Osojnik se je četi pridružil in prevzel njeno vodstvo maja. Toplak Janez iz Mostja pravi, da je bilo to ob prvi košnji. V Mostje je prišel s kolesom in nahrbtnikom ter karabinko, zavito v stari suknji. Zahteval je zase prostor, da se bo odpočil. Čez nekaj dni so prišli k Toplaku še drugi partizani in spali na seniku. Okoli 20. junija so se preselili v podzemeljsko jamo v bližnjem hribu. Od tod so odhajali na akcije, včasih jih po nekaj dni ni bilo, nato so se zopet vrnili. Po bitki pri Mostju. Osojnik je bil drzen borec, o tem pripovedujejo preživeli sodelavci Slovenjegoriške čete. Čeprav so bile nadvse hude okoliščine boja, je četa junaško napadala okupatorjeve postojanke po Slovenskih goricah. Po bitki pri Mostju 8. avgusta 1942 se je Franc Osojnik z ranjeno, krvavečo roko, nesposoben za boj, prebil iz sovražnikovega obroča. Zatekel se je v Pesnico ter se skril pod štor ob bregu reke, kjer je do noči počakal, da so se orožniki in gestapovci umaknili z bojišča. Pozno zvečer se je splazil iz skrivališča v vodi ter se odpravil po skrivnih poteh do Vičave, kjer se je silno izčrpan zaradi izgube krvi skril v zapuščeni drvarnici pri Selmajerju. Ranjeno nogo mu je negovala Olga Meglič, ki mu je prinašala tudi hrano. Že nekaj dni po bitki se je oglasil na Panorami na stalni javki, kamor je prišla Barčka. Bilo je nadvse žalostno srečanje. Govorila sta o četi, o njenem porazu, o smrti hrabrih borcev. Barčka pravi, da je bil Osojnik tak, kakor še nikoli, postaran, bled, upadlega obraza. Še nekaj dni si je moral Osojnik zdraviti svojo nogo, da je lahko odšel na pot k sorodniku Martinu v Breg v Krčevino, kjer je prenočeval na seniku. Spal je z revolverjem pod zglavjem in se takoj zbudil, če je pod senikom kaj zašumelo. Tov. Breg se spominja, da mu je Osojnik pripovedoval, kako je s težavo z ranjeno nogo odšel tisti dan, ko so Lacka vodili po Ptuju, v mesto, dobro maskiran in se vtihotapil na podstrešje gostilne »Pri pošti« , kjer je opazoval, kako so Lacka nemčurji brcali in pljuvali. Med sramotilci je bil tudi Bezjak iz Krčevine, ki se je vdinjal okupatorju. Njemu je namenil smrt. Pripeljal ga je nekdo z motorjem čez nekaj dni pred Bezjakov dom, in Bezjak je dobil zasluženo plačilo. Osojnikova smrt. Osojnik je imel prijatelja Franca Kukovca iz Krčevine, v stari Jugoslaviji podoficirja, med okupacijo pa upravnika Komeljevega zaplenjenega posestva. Že leta 1941 ga je Osojnik pridobil za OF in delal je skupaj z Osojnikom in njegovim prijateljem Francem Krambergerjem, kmečkim sinom iz Krčevine. Kukovca je okupator dvakrat zaprl. Ko je prišel drugič iz zapora, je bil v gestapovski službi. V zaporu je klonil pred okupatorjem, ko mu je ponujal svobodo ali smrt, svobodo pa za ceno ovaduštva. Osojnik je odšel septembra 1942 v Ruško četo in postal njen politični komisar. Večkrat pa se je vrnil v ptujski okraj zaradi posebnih nalog. Nekega dne je ob prihodu na ptujsko področje obiskal Kukovca na Čermelovem posestvu. Kukovec ga je povabil na ožji sestanek OF h Krambergerju v Krčevino štev. 60. Izdajalec je obvestil dva okupatorjeva sodelavca, naj javita Osojnikov prihod županu v Grajeni. Tudi Kukovčeva žena je javila na občino, da je prišel Osojnik in kam sta odšla z njenim možem. Po telefonu so iz občine sporočili na gestapo v Ptuj, kje je Osojnik. Že čez nekaj minut so pridrveli gestapovci z avtomobilom in zahtevali, da jim župan Petek in tajnik Herbst kažeta pot do Krambergerjevih. Hišo so obkolili. Petek je skozi okno poklical Kukovca, ki je skočil skozi vežo do glavnih vrat, Franc Kramberger je bežal skozi kuhinjo na plano, kjer so ga podrle gestapovske krogle. Ranjen in krvaveč je tekel do soseda Jakoliča; domači so ga položili v posteljo, kjer je izkrvavel. Ko je Kukovec preskočil glavna vrata, je na prostem zakričal: »Drugi je! « Osojnik je medtem hotel planiti na prosto, a že na stopnicah ga je zadel strel iz strojnice. Kukovec je nato odšel k sosedu Marušiču po ročni voziček, na katerega so naložili mrtvega Osojnika in ga pripeljali do občine v Grajeni. Čez noč so ga imeli na občinskem dvorišču, nato pa so zjutraj odpeljali v Ptuj, kjer so ga razkazovali ljudem na dvorišču gestapa. Osojnikova smrt je pomenila veliko izgubo za narodnoosvobodilni boj, njegovo ime pa je vzpodbujalo nove borce k pogumu, ki je bil potreben za boj do zmage nad okupatorjem. Po Osojniku so imenovali tehniko, ki je tiskala časopise in brošure OF. Ohranjeni so izvodi te tehnike, ni pa še pojasnjeno, kje je sodelovala. Po osvoboditvi je ljudska oblast obsodila na smrt tiste, ki so izdali velikega junaka in borca za svobodo, Franca Osojnika. Njegovo ime je prevzela kmetijska zadruga pri Ptuju, letos ob 20-letnici njegovega največjega junaštva, je Obč. LO v Ptuju imenoval eno ptujskih ulic v ulico Franca Osojnika. Po njem je preimenovana tudi osnovna šola na Ljutomerski cesti v Ptuju. Ne pozabimo na kmeta - revolucionarja, ki se je junaško boril in umrl za svobodo svojega naroda!« V. R., Pred odkritjem spominske plošče na kraju smrti Franca Osojnika velikega borca za svobodo, Tednik (https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C2X2F67S/dc2e4f1b-8c05-4476-ac5c-329e0eecee19/PDF), Glasilo Socialistične zveze za Podravje 1/50 (28. decembra 1962), naslovna stran in str. (2). Franc Osojnik (https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/osojnik-franc/). Obrazi slovenskih pokrajin. Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. |
| Lokacija in dostop | Preko naselja Grajena v levo do Krčevine 60. |
| Besedilo na spomeniku | PRI TEJ HIŠI JE PADEL 20. DECEMBRA 1942 FRANC OSOJNIK IZ DESENC ROJ. 1900 JUNAŠKI BOREC ZA SVOBODO NAŠEGA NARODA SKUPAJ Z BOJNIM TOVARIŠEM FRANCEM KRAMBER- GERJEM ROJ. 1914 V KRČEVINI |
| Avtor spomenika | Kamnosek Mrevlje, Ptuj |
| Čas postavitve ali odkritja | 29.12.1962 |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | D.Divjak, 14.april 2020 |
| Datum prvega vnosa | 2020-04-23T22:00:00+00:00 |
| Zadnja sprememba | 2026-04-07T09:11:02.713012+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | M.Kermavnar, 8.12.2023, dopolnil Opis po predlogi Zdenke Primožič. -- Slike Bor1974-08.XI.2025 |
| Vrsta spomenika | Spominska plošča |
| Občina | Ptuj |
| Katastrski podatki | K.o.: 366-KRČEVINA PRI VURBERKA,št.parc.: *107/1 |
| Kategorije partizanskih spomenikov | Borci |