| Ime | Partizanska bolnišnica "Pod Skalco" |
|---|---|
| Opis | Ena izmed bolnišnic v organizaciji NOB je bila tudi bolnišnica Pod skalo (imenovana tudi Sanitetna postaja št. 9). Nahajala se je nad dolino reke Idrije, na meji med Goriškimi Brdi in Beneško Slovenijo. Ustanovljena je pod italijansko okupacijo, julija 1942. Najprej se je nahajala na Policah pod Gomilo, nato pa so jo uredili v naravni votlini s previsno steno med Kolarjevo in Podcelovo kmetijo v Bukovju. Ti kraji se nahajajo nad Doblarjem, na ozemlju sedanje krajevne skupnosti Ročinj. Organizirana oskrba in zdravstvena nega v bolnišnici je trajala skoraj leto dni. Milica Žižmond – Nataša z Vogrskega je kuhala, bolničar Zvonimir iz Zarščine pa je občasno prihajal k ranjencem. Intendantsko delo je opravljal Jože Jug – Silvester, doma iz Zatrebeža nad Avčami. V bolnišnici se je zdravilo 10 ranjencev iz bojev pri Fonih. Trije od teh so v bolnišnici kmalu umrli. To so bili Julij Mikuž iz Zadloga pri Črnem vrhu, Rudolf Kosovel iz Črnič v Vipavski dolini in Izidor Drufovka iz Podsabotina. V tej bolnišnici sta se zdravila tudi dva partizana, ranjena v bojih v Volčanskih Rutih. To sta bila Zvonko Zuodar iz Volč in Štefan Šavli – Oskar doma iz Doblarja. V njej se je zdravilo tudi sedem težje ranjenih borcev iz bitke na Kovačevi planini na Kolovratu. Za bolnišnico Pod skalo sta zvedeli Š. in R., ki naj bi to povedali karabinjerjem v Ročinju. Z namenom, da bi bolnišnico odkrili, je italijansko vojaštvo 31. maja 1943 prišlo v Bukovje. Ko so v popoldanskih urah Italijani že odhajali s pregledanega področja, so opazili votlino, kjer so ranjeni borci imeli zavetišče. Italijansko vojaštvo, posebej izurjeno za težke terene, tako imenovani padalci - prostovoljci, so prišli iz Padove in Firenc, kjer so se take enote zadrževale. V Gorici so se zbirali že v drugi polovici maja 1943. Tistega dne so preiskovali ozemlje v Bukovju, kjer je bila tudi kurirska postaja P 25a. Ujeli so kurirja Franca Dugarja, kar je bilo zanj usodno. Italijanska vojska je z vso silovitostjo napadla votlino, v kateri je bila bolnišnica Pod skalo. Medtem ko so se drugi ranjenci reševali, je intendant Silvester stopil pred vhod votline z namenom, da se preda, a streli so ga v trenutku pokosili. Srečno so se rešili Angel in Blaž Mervič iz Ozeljana, kuharica Nataša, Anton Gerbec iz Gomil, Jože Simčič – Jurij in Štefan Šavli – Oskar ter bolničar Zvonimir, ki pa ga tedaj ni bilo v votlini. Skupaj je bilo sedem rešenih. Italijanski vojaki so po streljanju z lahkim orožjem v votlino metali tudi ročne bombe. Tako je tragično umrlo še pet ranjencev, skupaj s Silvestrom šest. Po zločinsko opravljenem dejanju se je italijansko vojaštvo vrnilo v Gorico. Krute smrti so umrli brata Karlo in Riko Gravnar, Srečko Padovan, vsi iz Števerjana, Franc Kristančič iz Kojskega ter Jože Lampe iz Zadloga pri Črnem vrhu. Zanimivo, da so vse žrtve v votlini ležale vznak. Naslednji dan so karabinjerji iz Ročinja ponovno prišli na kraj krutega dejanja. Trupla so bila neprepoznavna, le Silvestra so prepoznali. Pri njem so našli listek z imeni darovalcev hrane. Karabinjer – vodja policijske postaje v Ročinju, je listek skrivaj stisnil civilistu v roko, ki jih je spremljal do kraja dogodka. S tem je bila tokrat zadeva zaključena. Po tem pohodu omenjenega vojaštva ni bilo več v Gorici, le karabinjerska postaja v Ročinju je še vedno pošiljala svoje patrulje v Bukovje. Trupla tragično preminulih ranjencev pa so ležala na istem mestu vse do sredine septembra 1943. Italijani so pričakovali, da bodo svojci prišli po umrle. A svojcev ni bilo, ker jih ni nihče obvestil. Bolni in ranjeni borci so se odtlej zdravili na samotnih kmetijah. Vir: Knjiga Jelka Peterka, Rok Uršič: Čas človečnosti https://slov.si/doc/cas_clovecnosti.pdf (https://slov.si/doc/cas_clovecnosti.pdf) fotografija 2: facebook.com/NOB_Slovenije-pomniki_upora (https://www.facebook.com/photo/?fbid=626496892846098&set=pb.100064573788772.-2207520000.) Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
| Besedilo na spomeniku | TUKAJ JE DELOVALA PARTIZANSKA SANITETNA POSTAJA ŠT. 9 POD SKALCO OD 6.APRILA 1943 DO 31. MAJA 1943, KO SO ITALIJANSKI VOJAKI POBILI PET RANJENCEV KO ZB NOB 2008 DVI SEVERNE ROČINJ PRIMORSKE |
| Status | Neobiskani spomeniki |
| Ime vnašalca | Miloš Kermavnar, 11.1.2020, neobiskano, lokacija na zemljevidu ni preverjena, dopolniti |
| Vrsta spomenika | Spominska plošča |
| Občina | Kanal ob Soči |
| Katastrski podatki | 2265 ROČINJ, 1474 |