| Ime | Bašeljsko sedlo |
|---|---|
| Opis | Štab Kokrškega odreda je bil, skupaj z II. bataljonom tega odreda, nedaleč za Bašeljskim sedlom. Nemci so taborišče štaba bataljona napadli 13. julija 1942 pred četrto uro zjutraj. Zaradi tega je bilo na Bašeljskem sedlu, Kališču, Zaplati in drugod tod okoli polno Nemcev, na katere so navedeni trije naleteli istega dne sredi dopoldneva, ko so iz ravnine nad Kranjem prišli naravnost na Bašeljsko sedlo. Proti sedlu po južni strani so to dopoldne prihajali štirje borci. To so bili Franc Vodopivec - Ciril, član PK KPS za Gorenjsko in prejšnji sekretar okrožnega komiteja KO Kranj, Boris Ručigaj, novi mladinski okrožni sekretar, ki ga je Franc Vodopivec vpeljeval v delo (oba iz Kranja), vodič Miha Bizjak iz Trboj in kurir štaba 1. grupe odredov Ivan Pogačnik - Ivko. Prva dva je štab 1. grupe odredov in PK KPS za Gorenjsko poslal v pomoč Kokrškemu odredu, nato pa bi odšla pomagat naprej na Kamniško. Ker so bili zjutraj še daleč stran, jutranjega streljanja na grebenu niso slišali. Vedeli niso niti tega, da so bili Nemci tedaj že v strminah Storžiča, zato so se brezskrbno bližali grebenu. Na Bašeljskem sedlu je bila že od nekdaj žična ograja, ki je preprečevala divjadi prehod iz Jelendola na južna pobočja Storžiča. Ob strani so bile na več mestih nameščene lesene letve. Malo pod vrhom, pod Bašeljskim sedlom ob prehodu ograje, jih je nemški mitraljezec, ki je bil v zasedi, pokosil z rafalom. Trije so bili pri priči mrtvi - Franc Vodopivec - Ciril, Boris Ručigaj in vodič Miha Bizjak, kurir štaba 1. grupe odredov Ivan Pogačnik - Ivko pa se je ranjen rešil, a je kasneje, leta 1943 prav tako padel. Miha Bizjak je bil doma iz Trboj. Vodopivec - Ciril je bil rojen 27. 8. 1913 v Petelinju na Notranjskem. Bil je delavec in že predvojni član KP in požrtvovalen borec. Padel je malo pred svojim 29. rojstnim dnem. Tretji, Boris Ručigaj, je bil še mnogo mlajši, saj je bil rojen 8. 7. 1923 v Kranju, torej je padel star komaj 19 let. Bil je iz znane kranjske družine sodavičarjev. Brat Božo, predvojni skojevec, je kot partizan padel že decembra 1941 v Poljanski dolini. Boris je bil vedno nasmejan mladenič, prijeten in delaven. Bil je odličen smučar, velik talent v alpskih disciplinah, kjer se je kosal s Tinčkom Mulejem, kot skakalec pa je postal mladinski državni prvak. Vojna je vse to pretrgala in Boris se je z bratom Božom takoj vključil v NOB. 19. 2. 1942 je pred aretacijo pobegnil k partizanom in najprej postal borec Selške čete. Dne 27. 3. 1942 je bil v bitki nad Crngrobom hudo ranjen v stegno, a je med zdravljenjem vseskozi deloval na terenu. Potem je postal četni politkomisar, član okrožnega komiteja KPS Kranj pa je postal že januarja 1942. leta. Ručigajevo družino so 6. decembra 1942 pognali iz hiše, da bi jo izselili. Oče Ernest Ručigaj se je upiral, zato so ga gestapovci ustrelili na hišnem pragu, mater in hčeri Vero in Nado pa so odpeljali v Goričane in naprej na Bavarsko. Starejša Vera je leta 1944 pobegnila iz bolnišnice med koroške partizane. Sin Božo je padel 25. decembra 1941 na Lavtarskem vrhu v boju z Nemci, Jože Ručigaj, stric Boža in Borisa, pa je bil ubit na Rupi pod Ovčanovim travnikom 19. marca 1944. Pomniki NOB v občini Kranj, str. 57-58. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 217. Planinski vestnik Ploščo je dal vzidati občinski odbor ZB NOV Kranj v sodelovanju s Planinskim društvom Kranj. Izdelana je bila po načrtu arhitekta Nandeta Jocifa. Avtor napisa je Črtomir Zorec. Spominska plošča je bila odkrita 1. avgusta 1953. EŠD 15817 |
| Lokacija in dostop | Spominska plošča je od markirane poti na Storžič odmaknjena 40 m zahodno. Od križišča poti na Bašeljskem sedlu po 50 metrih v smeri proti Storžiču (še preden pot začne vijugati) opazimo vodoravno stezico, ki po 40 m pripelje do pečin, kjer je vgrajena plošča. Ne sledi shojeni stečini navzdol. Plošča je v neposredni bližini kraja, kjer so trije borci padli. V skalah, kjer je vzidana, rastejo planike in ostalo alpsko cvetje. Višina 1664 m 46°20'46.79'' N 14°24'48.51'' E |
| Besedilo na spomeniku | [zvezda] POPOTNIK PLANINSKI KI MIMO GREŠ, PRAV JE DA VEŠ, DA TU SO PADLI 13.7.1942 ZA SVOBODO IN SREČO NAŠO FRANCE VODOPIVEC-CIRIL SEKRETAR OKROŽNEGA KPS BORIS RUČIGAJ MIHA BIZJAK Borci in planinski tovariši. |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | Borut Rojc |
| Datum prvega vnosa | 2024-04-09T22:00:00+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | Obisk plošče in dodatna slika 9. 4. 2024 M. Hladnik |
| Vrsta spomenika | V skalo vzidana marmorna plošča |
| Občina | Jezersko |
| Katastrski podatki | 2077 SPODNJE JEZERSKO, 217 |