| Ime | Radeče, žrtvam nacizma in fašizma |
|---|---|
| Opis | Postavljen in odkrit je bil 9. novembra 1952 in prestavljen in obnovljen od 15. do 25. septembra 1994. Črke napisa so pozlačene. Prve aktivnosti za postavitev spomenika padlim borcem in talcem v NOB so se pričele na pobudo borcev (Tone Hudoklin, Ferči Miler, Jože Ržek, Maks Podlesnik ...) in nato s sklepom Občinskega odbora ZB NOV Radeče v marcu leta 1951. Izvoljen je bil Gradbeni odbor, ki ga je vodil Viktor Vrankar (mizarski mojster) iz Radeč. Takratni predsednik ZB je bil tovariš Dušan Roš. Pripravljeni so bili trije predlogi: dva od prof. Lipičnika iz celjske gimnazije in eden od akademskega kiparja prof. Vladimirja Stovička, nobenega ni posebna komisija pri Glavnem odboru ZB NOV Slovenije potrdila. Ing. arhitekt Branko Kocmut, ki je sodeloval v Komisiji za postavitev spomenikov NOB pri Glavnem odboru ZZB NOV Slovenije, je Občinskemu odboru ZZB NOV Radeče in Gradbenemu odboru za postavitev spomenika svetoval, da se glede postavitve spomenika v Radečah obrnejo na mojstra prof. Jožeta Plečnika. Pri tem je ing. arhitekt Branko Kocmut obljubil, da bo pomagal vzpostaviti kontakt, kar je tudi storil. Ing. arhitekt Branko Kocmut iz Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani je glede svojega predloga napisal še posebno pismo predsedniku Gradbenega odbora Viktorju Urankarju, v katerem je opozoril na izjemen ugled mojstra prof. Plečnika doma in v svetu in bi zato imel njegov spomenik v Radečah izjemen pomen. Seveda pa je opozoril, da mojster prof. Plečnik ne pusti opraviti nobenega svojega dela brez temeljitega nadzora. Zato je tudi predlagal, da se po razgovoru z mojstrom prof. Plečnikom predstavniki Občinskega odbora ZB NOV Radeče povežejo tudi z njegovim asistentom ing. arhitekture Tonetom Bitencem. Omeniti velja, da je ing. arhitektura Branko Kocmut sodeloval pri izboru lokacije za spomenik v Radečah. Dne 24. marca 1952 je bil predsednik gradbenega odbora Viktor Urankar sprejet pri mojstru prof. Jožetu Plečniku v Ljubljani in se z njim dve uri pogovarjal o spomeniku v Radečah. Mojster prof. Plečnik je obljubil, da bo pripravil skico in načrt za spomenik. Tako je že 28. marca poslal osnutek »Spomenika padlim« z naročilom, da mu je potrebno sporočiti, če je osnutek sprejemljiv, na kar bo on poskrbel, da se predloži v potrditev Glavnemu odboru ZB NOV v Ljubljani. Že 30. marca 1952 je Občinski odbor ZB NOV Radeče v ožjem sestavu sprejel osnutek spomenika, ki ga je pripravil mojster prof. Jože Plečnik s predlogom, da naj bi bila na vrhu spomenika plamenica. Za izdelavo glave na spomeniku pa se je Gradbeni odbor obrnil na akademskega kiparja prof. Vladimirja Stovička, ki je delo prevzel, hkrati pa je skupno z ing. arhitekture Tonetom Bitencem predlagal, da bi bili kamniti bloki za spomenik iz pohorskega granita (Granitna industrija Oplotnica), ker je najlepši. (ta granit je bil tudi izbran za spomenik). Komisija Glavnega odbora ZB NOV Ljubljana je 7. aprila 1952 odobrila načrt za spomenik. Prof. Plečnik je soglašal s predlogom, da je na vrhu spomenika plamenica, o čemer je z njim posebej govoril akademski kipar prof, Vladimir Stoviček, ki je prevzel izdelavo glav in plamenice iz brona. V začetku meseca julija je bilo pridobljeno tudi dovoljenje Glavne uprave za promet LRS za postavitev spomenika na cestnem križišču v Radečah. Situacijske načrte je brezplačno izdelal geometer dipl. ing. Franci Čuk. Dne 14. julija 1952 so se pričela dela za temelje 30 ton težkega spomenika iz pohorskega granita in je visok 9,40 m Ves čas je, v imenu mojstra prof. Jožeta Plečnika, dela nadzoroval ing. arhitekture Tone Bitenc, medtem ko je akademski kipar prof. Vladimir Stoviček vodil in nadziral vse potrebno glede glav in plamenice iz brona. Mojster prof. Jože Plečnik je načrte za spomenik v Radečah izdelal brezplačno. Občinski odbor ZB NOV Radeče je pod spomenik vložil listino z naslednjim zapisom: V POČASTITEV IN V ZAHVALO 101 PADLIM BORCEM IN TALCEM OBČINE RADEČE, KATERI SO DALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA NAŠO SVOBODO, JE MESTNA ORGANIZACIJA »ZVEZE BORCEV« NARODNO OSVOBODILNE VOJNE 1941 – 1945 POSTAVILA TA SPOMENIK IN GA ODKRILA 9. NOVEMBRA 1952 ZB NOV RADEČE Verzi so od partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha. EŠD 9690 |
| Lokacija in dostop | Trg v Radečah - stari del mesta ob cesti Radeče Jagnjenica |
| Besedilo na spomeniku | LEPO JE, VEŠ, MAMA, LEPO JE ŽIVETI, TODA ZA KAR SEM UMRL, BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI. . BELI SO, BELI SO ČEŠNJE CVETOVI, TEMNI, PRETEMNI SO TALCEV GROBOVI. . NISEM VEČ VZDRŽAL, V MENI JE TLELO, V PESTI SKELELO, PA SEM UDARIL! . NI JE SMRTI BREZ ŽIVLJENJA, NI SVOBODE BREZ TRPLJENJA. |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | Blaž Kravogel; 24. november 2018, zadnje štiri fotografije Mojca Luštrek 25. 7. 2020 |
| Datum prvega vnosa | 2022-05-29T22:00:00+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | Po Krečičevem katalogu Plečnikovih spomenikov naj bi bil postavljen 8. 9. 1953. -- M. Hladnik 30. 5. 2022 |
| Vrsta spomenika | Spomenik iz granitnih blokov, glavi in plamenica iz brona |
| Občina | Radeče |
| Katastrski podatki | KO Radeče, parcelna št. 554/4 |