| Ime | Spominska plošča žrtvam Črne roke, Ponikve |
|---|---|
| Opis | Pravokotna kamnita plošča s kovinskim napisom (odkrita leta 1980) je posvečena trem članom Zakrajškove družine, očetu Edvardu ter sinovoma Edu in Dušanu, ubitim junija 1944. EŠD 21950 Edvard Zakrajšek: SIstory navaja Ime in priimek: Edvard Zakrajšek, Oče: Anton, Mati: NULL, Datum rojstva: 31. 01. 1978, Kraj rojstva: Vrhnika pri Ložu, Kraj bivanja: Ponikve, Stara občina: Videm – Dobrepolje, Nova občina: Dobrepolje, Poklic ( soc. status): trgovec z lesom, Datum smrti/izginotja: 22. 06. 1944, Kraj smrti/izginotja: Velike Lašče, Kraj pokopa: Velike Lašče. Edvard Zakrajšek: SIstory navaja Ime in priimek: Edvard Zakrajšek, Oče: Edvard, Mati: Ivanka, Datum rojstva: 07. 01. 1916, Kraj rojstva: Ponikve, Kraj bivanja: Ponikve, Stara občina: Videm – Dobrepolje, Nova občina: Dobrepolje, Datum smrti/izginotja: 22. 06. 1944, Kraj smrti/izginotja: Velike Lašče, Kraj pokopa: Velike Lašče. Dušan Zakrajšek: SIstory ne ponudi podatkov. »Štiri kilometre od Velikih Lašč proti Dobrepoljam je ob cesti vas Ponikve. Prva hiša v vasi stoji na samoti, čeprav je tik ob cesti. Pod hišo teče potok Raščica, za hišo pa je čudovito gozdnato pobočje. Lastnik hiše Edvard Zakrajšek je bil lesni trgovec. Imel je žago in za domačo rabo še mlin. Z ženo Ivanko sta imela dva krepka in pridna sina ter tri brhke hčerke. Pred vojno so bili vsi pri sokolih in v društvu kmečkih fantov in deklet. Že od prvih dni vstaje so bili vsi v družini za OF in proti okupatorju. Zakrajškov sin Edvard je bil med organizatorji OF v domači okolici. Pri njih doma so se oglašali vidni funkcionarji OF, posebno 1942. leta, ko so se umaknili iz Ljubljane na Dolenjsko in jih je pot vodila mimo Zakrajškove hiše, kjer so se odpočili, dobili potrebne informacije, nadaljnje zveze in hrano. Zaradi aktivnega dela za OF sta bila Zakrajškova fanta Edvard in Dušan več kot leto dni v italijanski internaciji. Za to delo je družina dobila največje priznanje s tem, da je bil oče Edvard izvoljen za odposlanca zgodovinskega zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je zasedal od 1. do 3. oktobra 1943. leta v Kočevju. Zakrajškova družina je bila srečna, poštena in delavna. Marsikateri domobranski lenuh jim je zavidal. Posebno taki, ki so raje postopali s puško v rokah in morili domače ljudi, kot pa da bi kmetovali. Ko je nekega poletnega dne sonce najbolj žgalo, so velikolaški črnorokci pobili vse tri moške člane Zakrajškove družine: očeta in dva sina. Na dan zločina so bili v Zakrajškovi hiši oče Edvard, star 66 let in njegova 62-letna žena Ivanka, ki je smrtno bolna ležala na postelji, 30-letna hčerka Vanda, 28-letni sin Edvard in 24-letni Dušan. Hčerki Nada in Mira sta bili odsotni. Mati in vse tri hčerke še živijo, toda od tistihmal se je ustavilo mlinsko kolo in od nekdaj mogočne žage so ostali le strohneli sledovi. Vanda mi je smrt očeta in dveh bratov opisala takole: ' 22. junija 1944 leta okrog pol devetih se je po pobočju izza naše hiše iz gozda usula skupina domobrancev. Med njimi so bili Kožar, Vintar, Levstek, Peček in drugi. Seveda ni manjkalo tudi kaplana Malovrha. Najprej so aretirali očeta, ki je sedel pri žagi, in brata Dušana, ki je stal pri cirkularju in rezal les. Edvarda so aretirali v mlinu. Visok, plečat domobranec mi je ukazal, da moram z njim v hišo. Zahteval je, naj mu odprem blagajno. Doma smo imeli veliko železno blagajno. Medtem ko sem odpirala, se je domobranec oziral po sobi in tuhtal, kaj bi še lahko odnesel s seboj. Njegovo nepazljivost sem takoj izkoristila. Ko sem odprla blagajno, sem zagrabila šop denarja in ga potisnila med star papir pred blagajno. Ja, kje pa imate denar? je vprašal in zijal v prazno blagajno. Komaj sem zadržala smeh. Iz sobe je odnesel radioaparat, daljnogled, nahrbtnik, plašče za kolesa in razno orodje. Pred hišo niso nikogar zasliševali. Odpeljali so jih po gozdni poti za hišo proti Velikim Laščam. Okrog poldneva so vaščani Velikih Lašč slišali strele iz gozdička nad železniško postajo. Mi teh strelov nismo slišali, ker smo predaleč in ob potoku. V bližini tistega gozdička je jasa, na kateri so takrat otroci pasli krave. Videli so, kako je manjša skupina domobrancev v spremstvu kaplana Franca Malovrha gnala naše v gozd. Otroci so opazili, da so se domobranci sami vrnili iz gozda. Naslednjega dne je mama prosila ženo nekega zdravnika, naj gre vprašat na nemško komando v Velike Lašče, če oni kaj vedo, kje so oče in brata. Nemci so ji odgovorili, da nimajo pojma, kaj vse počnejo domobranci, ki pobijajo ljudi na svojo roko, to je samovoljno. Kmalu so vaščani začeli šušljati, da so jih pobili. Mesec dni pozneje smo odkrili dva groba. Oče in Edvard sta bila skupaj pokopana, Dušan pa precej naprej, kot da je hotel pobegniti. Ljudje so vedeli povedati – to so domobranske družine slišale od morilcev – da jih je kaplan Malovrh hotel pred smrtjo spovedati, a mu je oče odgovoril, da se z morilcem ne bo pogovarjal o poštenosti in grehih, o Bogu in nebesih. Pri prekopu smo videli, kako so bili stolčeni. Morilci so bili isti kot pri vseh drugih zločinih v tukajšnji okolici. Po umoru so hodili k nam z vozovi in odvažali les. Imeli smo ga 600 kubičnih metrov. Odpeljali so nam vse vozove. Dan za dnem so prihajali ropat. Še zadnji dan, ko so se že umikali proti Koroški, so nam vzeli pisalni stroj. Tistega dne, ko so odpeljali očeta in brata, so za hišo pustili velik letak z narisanimi vislicami, na katerih je visel obešenec, spodaj pa je pisalo Smrt aktivistom OF. Ko je mati okrevala in jih opazovala, kako odvažajo les, jih je zmerjala: Vi, Kristusova vojska, morilci, roparji, zginite mi izpred oči, stran! Nekega domobranca je to tako zjezilo, da ji je odvrnil: Poslušaj, če ne bi bila tako stara, bi te ubil. Mamo je to še bolj raztogotilo, skočila je pokonci, razgalila prsi in zavpila: Če ti še ni dosti krvi, ubij me in se napij.'« (Jože Vidic, »Vi, Kristusova vojska, morilci …«, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 509–512) |
| Lokacija in dostop | S ceste Škofljica-Kočevje se na Rašici zavije levo proti Videm Dobrepolju. Okoli 100 m za krajevnim znakom v obliki malega kozolca in napisa dobrodošlice je na desni strani nekdanji mlin. Do njega vodi kratka dovozna makadamska cesta preko dveh mostičev. Plošča je dobro vidna s cesta na fasadi stavbe Ponikve 74. |
| Besedilo na spomeniku | ZVEZDA IZ TE HIŠE JE "ČRNA ROKA" 22.6.1944 ZVERINSKO UBILA ZAKRAJŠEK EDVARDA ODPOSLANCA KOČEVSKEGA ZBORA SINA EDOTA ROJ. 7.1.1916 IN DUŠANA ROJ. 28.10.1920 VZOR BITI DRUGIM. TO DOSEČI. TI BODI VZOR NAJVEČJI! 1.6.1980 ZZB NOV DOBREPOLJE |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | Daniel Divjak, 31. julij 2018 Dopolnil podatke D.Divjak, 2. januar 2021 |
| Datum prvega vnosa | 2023-10-20T22:00:00+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | 2.1.2021-dopolnil podatke D.Divjak M.Kermavnar, 21.10.2023, dopolnil Opis po predlogi Zdenke Primožič |
| Vrsta spomenika | Spominska plošča |
| Občina | Dobrepolje |
| Katastrski podatki | K.o.: 1796-Cesta, št.parc.: 1176/39 |