Josip Križaja, kraj strmoglavljenja letala

Dne 8. oktobra 1948 je bil poslan na izvidniški polet, ker so se na območju Karlovca pripravljale vojaške vaje vojske FRJ. Ker je bilo vreme zelo neugodno za letenje, sprva Križaj ni bil pripravljen vzleteti, vendar je po ukazu poveljnika divizije le poletel, z napol pripravljenim letalom Jak-3. Letalo naj bi tisti dan že letelo in ni imelo dovolj goriva za polet. Sicer je bil na letališču na obisku tudi visoki general, ki je za vsako ceno vztrajal pri svoji odločitvi o Križajevem poletu, saj je bil Križaj zelo izkušen pilot in je imel več naleta kot vsa njegova eskadrilja skupaj. Ko je Križaj vzletel, se je nebo nad Ljubljano stemnilo in zelo pooblačilo. Križaj je nekaj časa krožil nad letališčem, vendar se je kot izkušen pilot usmeril proti Primorski. Verjetno je bil navajen letenja proti Pulju in se je zato usmeril tja. Letalo je na poti strmoglavilo na južno pobočje Snežnika. Po nekaterih izjavah je letalu zmanjkalo goriva (Jaki so v tistem času lahko leteli samo dobro uro), po drugih pa naj bi bil namenoma poslan v tako imenovano "častno smrt". Po izginotju letala so iz letališča Polje organizirali iskalno akcijo in so po treh dneh le našli razbitine letala.

Križaja so z vsemi vojaškimi častmi pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani. Njegov častni vod so sestavljali njegovi najboljši piloti.

Danes se po pilotu imenuje aeroklub v Ajdovščini, njegov spomenik stoji tudi na aerodromu Portorož. Križaj je bil pred vojno tigrovec.

• Josip Križaj. Wikipedija.

Ob praznovanju 90 letnice slovenske planinske organizacije s slovesnostjo na Sviščakih 16.oktobra 1983 sta bila prisotna tudi  Peter Lavrič predsednik Meddruštvenega odbora ljubljanskih PD ter Miljenko Pavešić, predsednik Občinske planinske zveze Reka Miljenko Pavešić. Ta je, kot nekdanji vojaški pilot, svetoval iniciatorjem postavitve spominskega obeležja Josipu Križaju, da vzpostavijo stik s predstavniki Vojnega  letalstva in se pri tem sklicujejo nanj. Vzpostavljen je bil stik z Muzejem vojnega letalstva v Zemunu ter tedanjim komandatom vojnega letalstva JLA Antonom Tusom, pri katerem je posredoval Miljenko Pavešič. Genaral Tus je podprl predlog postavitve obeležja ter za izvedbo zadolžil načelnika vojaškega muzehija Božidarja Arandjelovića.
Pri Šumskem gospodarstvu  Delnice ter Savezu boraca Delnice se je zaprosilo za postavitev  obeležja na mestu padca letala, ki je okoli 400 metrov od hrvaško-slovenske meje, znotraj Hrvaške. Ker  odgovora ni bilo, se je določilo mesto okoli 50 metrov od meje na slovenski strani, blizu križišča cest po kateri se pride do mesta nesreče. Del repa letala MIG-21 je iz Prištine po železnici v Ilirsko Bistrico poslala vojska. Spomenik je bil načrtovan v JLA in izdelan po zgledu podobnega obeležja z letališča v Slavoniji. Vsa dela so izvedli člani PD Snežnik Ilirska Bistrica in piloti veterani iz občine Ilirska Bistrica. Slavnostno odkritje je bilo 22. julija 1989. Prisotna sta bila tudi negov sin Miomir (na sliki 3 čepi skrajno levo) ter sestra ( na sliki 3 ženska s sivimi lasmi na levi strani). Skrb za vzdrževanje obeležja je prevzel Planinski krožek na OŠ Podgora, Kuteževo.

Ta  izjava Vojka Čeligoja iz Ilirske Bistrice je bila objavljena 13. decembra 2012 na forumu lokalpatrijotiRijeka, za kar je poskrbel Ozren.

• Stanislav Zver: 75 let od tragične nesreče. SB okt. 2023

Tu je v letalski nesreči 8. oktobra 1948

preminil Josip Križaj, pilot v španski revoluciji in NOB

kapetan JLA