| Ime | Hrpelje - Dragomir Benčič - Brkin |
|---|---|
| Opis | Doprsni kip, postavljen na kamnitem stebru. Odkrit 25. 11. 1967, kipar France Rotar. EŠD 16831 . BENČIČ, Dragomir (Dragomir Benčić, partizansko ime Brkin), partizan, politični komisar, generalpodpolkovnik, narodni heroj (r. 30. 10. 1911, Pulj, Hrvaška; u. 23. 6. 1967, Zagreb, Hrvaška, pokopan v Ljubljani). Osnovno šolo je obiskoval v Pulju, gimnazijo pa v Ljubljani (maturiral 1930), kamor se je družina umaknila pred fašizmom. Na Tehniški fakulteti v Ljubljani je od 1930 študiral gradbeništvo, študij je zaradi težjih socialnih razmer večkrat prekinjal in se preživljal kot tehnik. Študij gradbeništva je zaključil 1950 na Tehniški fakulteti v Zagrebu, 1956 je v Beogradu zaključil Višjo vojaško akademijo JLA. Pred drugo svetovno vojno se je v Ljubljani pridružil naprednemu študentskemu gibanju. Aprila 1941 se je kot prostovoljec pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju, bil takoj nato zaprt, vendar mu je uspelo pobegniti iz Ljubljane. Pomagal je pri organiziranju prvih partizanskih čet, zbiral je orožje in potreben material ter raznašal propagandno gradivo. Aprila 1942 se je vključil v NOB in se včlanil v KP. Pridružil se je 1. četi Notranjskega odreda kot politkomisar, julija 1942 pa se je vključil v novoustanovljeni Dolomitski odred, kjer je postal politični komisar II. bataljona. Funkcijo političnega komisarja je prevzel tudi v III. bataljonu Šercerjeve brigade (1942–43), 1. istrski brigadi (1943), 3. bataljonu Loške brigade, 13. slovenski udarni brigadi, pozneje imenovani Bračičeva brigada (1943–44), IV. operativni coni (1944–45), 14. diviziji (1944–45) in 9. korpusu (1945 do vključitve v jugoslovansko armado). Kot politični komisar IV. operativne cone je 1944 izdal okrožnico z zahtevo po intenzivnejšem političnem delu v partizanskih enotah, pri čemer je izpostavil pravice Slovenije do Koroške, Slovenskega primorja, Benečije in Istre; za popularizacijo Rdeče armade je priporočil vsebino Titovega govora ob prihodu armade v Jugoslavijo; kot zadnjo zahtevo je navedel, naj se zavzame ostrejše stališče do vermanov, domobrancev in drugih, ki kljub pozivu niso hoteli zapustiti okupatorjevih vrst do določenega roka, tj. septembra 1944. Zahteval je izročitev ujetnikov vojnim sodiščem, do tistih, ki bi se sami predali partizanom, pa milejše ravnanje. Kot politični komisar je pripomogel h krepitvi upora v Istri, na Štajerskem in Koroškem. Sodeloval je v večjih bojih, kot so npr. v Jelenovem žlebu, na Pohorju, v Mozirskih planinah, v vseh bitkah ob pohodu XIV. divizije na Štajersko. Med vojno je bil trikrat ranjen. Kot komisar 9. korpusa je bil na čelu 30. in 31. divizije, ki sta aprila 1945 osvobodili Trst. 1945 je postal član Glavnega odbora OF Slovenije. Vir: Novi Slovenski biografski leksikon (https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001910/) |
| Lokacija in dostop | Kip je postavljen pred osnovno šolo v Hrpeljah (Hrpelje, Reška csta 30). |
| Besedilo na spomeniku | NARODNI HEROJ DRAGOMIR BENČIČ BRKIN |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | Potepan S., 22. 4. 2018 |
| Datum prvega vnosa | 2024-09-01T22:00:00+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | M.Kermavnar, 2. 9. 2024, dopolnil opis s prispevkom v Novem Slovenskem biografskem leksikonu. ZP |
| Vrsta spomenika | Doprsni kip |
| Občina | Hrpelje-Kozina |
| Katastrski podatki | 2560 HRPELJE, 254/23 |