| Ime | Spomenik narodnemu heroju Alojzu Kolmanu Maroku |
|---|---|
| Opis | Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 130. Odlomek iz časopisa Kočevske novice: »V našem sestavku pa bomo opisali dogodek, ki se je pripetil deset dni pred zgoraj omenjeno bitko 8. brigade. Četrtega novembra 1944 je šel komandant zaščitne brigade glavnega poveljstva NOV in POS, narodni heroj major Alojz Kolman-Marok z enim bataljonom proti Koprivniku, da zaščiti enote vojnopolitičnega vodstva pred nenadnimi vpadi sovražnika na osvobojeno ozemlje. Po umiku iz Koprivnika je tovariš Marok s svojim spremstvom nekoliko zaostal za glavnino oz. zaščitnico bataljona in padel v zasedo Nemcev. Spustil se je v neenako borbo. Svojemu spremljevalcu Bingolu je velel, naj se umakne in obvesti glavnino bataljona o situaciji. Spremljevalec se je temu upiral, toda Marok mu je ponovno ukazal, da mora povelje izpolniti in da bo on sam kril njegov umik. Bingolo se je pod zaščitnim ognjem Maroka in svojim streljanjem prebil do bataljona, vkljub temu, da mu je krogla prebila stegno. Marok pa je za svojim zasilnim slabim kritjem streljal na Nemce in praznil šaržer za šaržerjem iz svoje brzostrelke. Sovražna krogla mu je prebila koleno. Tudi zaradi te rane je bil umik nemogoč. Pričelo mu je primanjkovati streliva. V pištoli je imel le nekaj nabojev. Položil jo je predse na zasilni branik. Ko je izpraznil vse krogle iz zadnjega šaržerja, je izstrelil tudi naboje iz pištole. Vse do zadnjih dveh nabojev, ki jih je hranil zase. Zakaj dva naboja? Zato, ker lahko eden odpove! V ognju, dimu in trušču se je tik pred njim pokazal škorenj nemškega vojaka. Sedaj je čas zame in nameril je cev pištole na sence. Lastna krogla je končala življenje narodnega heroja Maroka. Alojz Kolman-Marok je bil rojen 1. julija 1911 v zaselku Završje pri vasi Zabukovje v sedanji občini Sevnica. V kmečki družini Kolmanovih se je rodilo petero otrok; s polbrati in polsestrami pa jih je bilo 8. Dva sta umrla že kot dojenčka. Oče Janez je umrl 1914. leta, ko je bilo Alojzu komaj 3 leta. Za številno družino je pri majhnem posestvu bilo premalo kruha. Zato je moral Alojz služit k premožnejšim gospodarjem. Po končani osnovni šoli se je šel v Ljubljano učit za pekovskega pomočnika, kjer se je tudi spoprijateljil s Francom Rozmanom - kasnejšim komandantom glavnega štaba NOV in POS, ki je podobno kot Alojz delil usodo pekovskega pomočnika. Toda gospodarska kriza je tudi v obrtniških poklicnih zanetila brezposelnost. Tako je Alojz 1931. leta postal gojenec vojaške podoficirske šole. Po nekem konfliktu zaradi razmer v bivši jugoslovanski vojski so ga obsodili na zaporno kazen. Iz vojaškega zapora je 1934 pobegnil v Italijo in nato v Avstrijo, kot vojaški oz. politični begunec. Nato je odšel v Francijo. Iz Francije se je vrnil 1938. leta, nakar so ga obsodili na zaporno kazen 18 mesecev, ki jo je prestajal v Lepoglavi. V tej kaznilnici se je seznanil z vodilnimi komunisti, ki so tu bili na robiji. Po prestani kazni se je poleti 1940 vrnil domov in opravljal priložnostna dela v domačem okolju. Spomladi 1941 je bil mobiliziran kot podoficir v bivšo jugoslovansko vojsko in prišel v nemško ujetništvo. Od tu je kmalu pobegnil in se doma skrival pred nemško okupacijsko vojsko. V noči od 1. na 2. november 1941 se je Alojz podal v partizane. 10. decembra je prišel v taborišče Makronoške čete. Iz te čete ter Molniške in Stiške čete je bil 15. decembra 1941 ustanovljen II. Štajerski bataljon s komandantom Francem Rozmanom-Stanetom in političnim komisarjem Dušanom Kvedrom-Tomažem na čelu. Marok je vsled svoje hrabrosti, iznajdljivosti in obvladanja vojaških veščin hitro napredoval od mitraljezca do komandirja in komandanta brigade in majorja JLA. Bil je popularen in priljubljen človek, zlasti med štajerskim prebivalstvom. Za narodnega heroja je bil imenovan 20. decembra 1952. Odbor borcev XVIII. divizije, vaška organizacija Zveze borcev Koprivnik in družbenopolitične organizacije so prevzele pobudo za postavitev spominskega obeležja heroju Maroku. Na Dan borca 4. julija 1951 je bila odkrita spominska plošča na pročelju osnovne šole v Koprivniku, na kateri je vklesano besedilo, da je tu v bližini padel narodni heroj Alojz Kolman-Marok in aktivist Maks Torbar.« Nace Karničnik, Spominsko obeležje narodnemu heroju Alojzu Kolmanu-Maroku v Koprivniku, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik III, št. 1, Ponedeljek, 10. 2. 1986, str. 8. Elektronski vir: Kočevske novice, št. 1, 1986 (https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FB7SEC6Z/8c54505a-78b1-47f2-8561-a3f2f1274d80/PDF), str. 8 Dostop: 14. 2. 2024. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 177-178. Alojz Kolman Marok (https://sl.wikipedia.org/wiki/Alojz_Kolman_-_Marok) Wikipedija. |
| Lokacija in dostop | Spomenik, delo arhitekta Franca Filipčiča in kiparja ter medaljerja Vladimirja Štovička, je postavljen na desni strani vhoda v Večnamenski dom v naselju Zabukovje. Odkrit je bil leta 1980 in prvotno postavljen na vogal dvorišča (ob glavni cesti skozi naselje) nekdanje podružnične osnovne šole v kraju. Ker pa so zaradi dotrajanosti in ukinitve šole le to podrli in na njenem mestu zgradili Večnamenski dom krajanov Zabukovja, so spomenik prestavili na njegovo sedanje mesto. |
| Besedilo na spomeniku | NARODNI HEROJ KOLMAN ALOJZ - MAROK 1911 - 1944 ŠTOVIČEK V. 1980 |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | Ljubo Motore, 24. 2. 2018 in 22. 3. 2018 |
| Datum prvega vnosa | 2024-02-13T23:00:00+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | M.Kermavnar, 14.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povzetek iz časopisa Kočevske novice. |
| Vrsta spomenika | Spomenik |
| Občina | Sevnica |
| Katastrski podatki | K. o. 1367 Zabukovje, parc. št. 1460/8 |