| Ime | Zgornje Jezersko - Partizanska bolnišnica Krtina |
|---|---|
| Opis | OPIS SPOMENIKA: Ohranjena kot spomenik v strmi soteski nad Komatevro, ki sodi že v naselje Spodnje Jezersko. OPIS DOGODKA: Bolnišnica je bila zgrajena in tudi kraj izbran po zamisli borca Antona Štirna z Zg. Jezerskega 135. Bolnica je bila prvenstveno namenjena za zdravljenje borcev II. Bataljona Zahodnokoroškega odreda. Gradbeni material so razžagali na žagi pri Viktorju Robniku, ki pa je bil tedaj pri partizanih na Koroškem. Vse prevoze je opravil aktivist Matevž Debeljak, ki je bil v Komatevri gozdni čuvaj. Bolnišnica je imela tloris 350 cm x 350 cm. Spredaj na pročelju je bila visoka 400 cm, v kapu pa 210 cm. V leseni baraki je bil pograd v dveh etažah, pred njim pa ognjišče. Od septembra 1944 do januarja 1945 se je v bolnišnici zdravilo kakih 25 do 30 laže pa tudi teže ranjenih borcev. Tudi drugače oboleli borci so dobili v »Krtini« potrebno nego in zdravila. Ranjenci in oboleli so prihajali v bolnico po kurirskih zvezah, in to pretežno s Koroškega. Teže ranjene so nosili borci po več dni celo iz Kort in Obirskega. Posebno pozimi, v visokem snegu, je bil prenos ranjencev zelo težak. Bolnico so oskrbovali izključno Jezerjani. Za to je skrbela gospodarska komisija pri OF. Tudi za sanitetni material so skrbeli terenski aktivisti. Le nekatera specialna zdravila in instrumente so prinesli iz Kranja. Bolnišnica je bila dovolj oddaljena od prometnih poti in naselij, pa tudi dobro prikrita je bila v ozki in strmi soteski; v globokem snegu je bila le stežka dostopna. Gotovo bi dočakala konec vojne, če njen položaj ne bi bil izdan. 13. januarja 1945 so belogardisti na Sp. Jezerskem št. 19 pri Hudinu ustanovili svojo postojanko. Tako so se v patruljah razpršili po okolici, da bi poizvedovali za partizani, ki se morda zadržujejo na njihovem terenu. V večernih urah istega dne so belogardisti napadli bolnišnico. K sreči je bilo v njej ta dan le nekaj ranjencev in bolnikov; med bolniki je bila tudi žena komandanta Ahaca. Vsem, razen Stanku Grošlju, se je posrečilo pobegniti. Grošlja, ki se je v »Krtini« zdravil zaradi hude rane na ledjih, so belogardisti pred bolnico ustrelili, barako pa zažgali. Strežno osebje v partizanski bolnišnici »Krtini« so sestavljali domačin Anton Štirn kot intendant, Franc Flegar iz Domžal kot bolničar, Jože Mali iz Sel kot kuhar, ter Božo Arizanović, po rodu Srb iz Prokuplja. Po uničenju bolnišnice se je strežno osebje z rešenimi ranjenci in bolniki pridružilo bataljonu Zahodnokoroškega odreda, ki se je ta čas mudil v Kortah na Koroškem. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, 1975 Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, str. 102-103. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 219. Bolnišnico »Krtino« je na pobudo in stroške krajevnega odbora ZB NOV Jezersko obnovil v juniju 1951 Anton Štirn. EŠD: 25278, memorialna dediščina Bolnica Krtina, Občina Jezersko (https://www.jezersko.info/partizanska-bolnica-krtina.html) Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
| Lokacija in dostop | Po glavni cesti mimo gostilne Kanonir in pri zaselku Bajte zavijemo levo preko manjšega mostu. Na tem mestu je tudi tabla za bolnico Krtino. Pot nadaljujemo po ožji asfaltni in nato po makadamski cesti mimo Kamnoloma in Robnikove domačije. Čez čas zavijemo na stezo, ki nas po kakšnih 10 minutah hoje po lesenih stopnicah pripelje k bolnici. |
| Besedilo na spomeniku | PARTIZANSKA BOLNICA »KRTINA« ZGRAJENA SEPTEMBRA 1944 POŽGANA JANUARJA 1945 OBNOVLJENA JUNIJA 1951 |
| Status | Obstoječi spomeniki |
| Ime vnašalca | Barbara Šemrov |
| Vrsta spomenika | Partizanska bolnica s spominsko ploščo |
| Občina | Jezersko |
| Katastrski podatki | 2076 ZGORNJE JEZERSKO, 235 |